sedmérica (-e) f sette persone, (i) sette:
Rusija je postala kooperativna z Natom in sedmerico najmočnejših la Russia si è fatta cooperativa con la Nato e i sette (Paesi) più potenti del mondo
Zadetki iskanja
- segno m
1. znak, znamenje:
segni premonitori opozorilna znamenja
in segno di, come segno di v znak (česa)
dare segni di gioia, d'impazienza kazati veselje, nestrpnost
non dare segni di vita ne dajati znakov življenja, biti brez zavesti; ekst. ne javljati se
farsi il segno della croce prekrižati se
2. znak, kretnja:
mi fece segno di fermarmi pokazal mi je, naj se ustavim
capirsi a segni sporazumeti se z znaki
3. (grafični) znak:
segni di punteggiatura, d'interpunzione ločila
segno dell'addizione, della sottrazione znak za seštevanje, odštevanje
4. znak, sled; mera, meja:
lasciare il segno pren. pustiti posledice
oltrepassare il segno prekoračiti mero
5. točka, stopnja:
a segno che toliko, da; do te stopnje, da
per filo e per segno nadrobno
6. tarča, streljanje v tarčo:
colpire nel segno zadeti v črno (tudi pren.);
fallire il segno zgrešiti cilj (tudi pren.);
essere fatto segno di biti predmet česa
7. simbol:
la colomba, segno della pace golob, simbol miru - sèm adv.
1. (izraža premikanje ali usmerjenost h komu, k čemu) qua, in qua; costà:
poglej, pridi sem guarda, vieni qua
2. (izraža premikanje v bližino govorečega) qua:
sem gor quassù
sem dol quaggiù
pripeljali so se do sem sono venuti in macchina fin qua
3. (v medmetni rabi izraža zahtevo po izročitvi) qua:
denar sem! qua i soldi!
natakar, sem s pijačo cameriere, ci porti da bere
4. (poudarja usmerjenost iz preteklosti v sedanjost) in qua:
že nekaj časa sem ima težave z zdravjem da un tempo in qua ha problemi di salute
5. sem in tja, sem ter tja, sem pa tja qua e là:
nihati sem in tja dondolarsi qua e là
pren. govoriti sem in tja parlare a vanvera, a casaccio
časn. sem in tja, sem ter tja ognitanto, di tanto in tanto, di quando in quando:
med poletnimi meseci pride sem in tja do prometnih zamaškov nei mesi estivi si hanno di quando in quando ingorghi (stradali)
6. sem ... tja pren. (izraža skrb za koga) qua... là, su... giù:
vsi so se vrteli okrog nje: gospodična sem, gospodična tja tutti le giravano attorno: signorina qua, signorina là
pren. jeza sem, jeza tja, to bi moral povedati malgrado l'arrabbiatura, avresti dovuto dirglielo
tovarištvo sem ali tja, moral boš oditi malgrado la nostra amicizia, dovrai andartene - seminare v. tr. (pres. semino)
1. agr. sejati, zasejati:
seminare il grano sejati žito
seminare un campo a grano zasejati njivo z žitom
seminare sulla rena pren. početi kaj jalovega
2. pren. raztresti, raztrositi
3. pren. sejati:
seminare discordia sejati razdor
4. šport žarg. pustiti, puščati za seboj (zasledovalce); imeti, doseči precejšnjo prednost (nad nasprotniki)
PREGOVORI: chi semina vento, raccoglie tempesta preg. kdor seje veter, žanje vihar
chi non semina non miete preg. kdor ne seje, ne žanje - semmai avv.
1. če (morda, eventualno, slučajno):
semmai venisse, fatemelo sapere če slučajno pride, mi javite
2. kvečjemu; v najslabšem primeru:
semmai verrò col treno v najslabšem primeru pridem z vlakom - sentire
A) v. tr. (pres. sēnto)
1. slišati; poslušati:
sentirci poco slabo slišati, biti naglušen
non sentirci da un orecchio pren. ne slišati na uho
sentire una conferenza poslušati predavanje
sentire la messa biti pri maši
sentire tutte e due le campane slišati obe plati zvona
sentire il medico posvetovati se z zdravnikom
non voler sentire ragioni ne poslušati nikogar, trmasto zavračati tuje razloge
ma senti un po', senti che roba! glej no! (za izražanje začudenja, ogorčenja ipd.)
stammi (bene) a sentire dobro me poslušaj!
2. začutiti, zavonjati, zaduhati:
sentire un odore zavonjati
3. začutiti; pokusiti:
senti com'è buono questo vino pokusi, kako dobro je tole vino!
4. začutiti; potipati:
senti com'è morbida questa lana potipaj, kako mehka je ta volna!
5. čutiti, občutiti (telesno, duševno):
sento caldo, freddo, fame, sete, sonno vroče mi je, hladno mi je, lačen sem, žejen sem, zaspan sem
sente l'acquolina in bocca sline se mu cedijo
sente i brividi lungo la schiena zona ga spreletava
sentire dolore, tristezza čutiti bolečino, žalost
sentirsi la tremarella addosso bati se
6. začutiti, opaziti; slutiti:
sentivo che sarebbe finita male čutil sem, da se bo slabo končalo
7.
sentire amore, gratitudine, pietà, stima (per) čutiti ljubezen, hvaležnost (do koga), smiliti se, čutiti spoštovanje (do koga)
B) v. intr. dišati, smrdeti po; imeti okus po (tudi pren.):
la stanza sente di stantio soba smrdi po zatohlem
lo strutto sente di rancido mast ima žaltav okus
la storia sente di inganno zadeva smrdi po prevari
C) ➞ sentirsi v. rifl. (pres. mi sēnto) počutiti se (telesno, duševno, čustveno):
sentirsi bene, male čuti se dobro, slabo
sentirsi in gamba čutiti se zdravega
sentirsi in vena biti razpoložen, v formi
sentirsi a proprio agio, a disagio počutiti se prijetno, neprijetno
sentirsi in colpa čutiti se krivega
sentirsi capace, in grado di fare qcs. čuti se sposobnega za kaj
sentirsi in debito, in obbligo verso qcn. čutiti se dolžnega do koga
sentirsi fiero di qcs. biti ponosen na kaj
sentirsela pog. biti pripravljen na kaj, imeti moč za:
non me la sentivo di fare altri sacrifici nisem imel moči, da bi se še naprej žrtvoval
Č) m sing. knjižno rahločutnost, senzibilnost - separácija (-e) f
1. mont. cernita:
separacija ob izkopu cernita di cantiere
ročna, magnetna separacija cernita manuale, magnetica
fiz. separacija z ultracentrifugo ultracentrifugazione
2. (ločevanje, osamljenje) separazione, isolamento - separírati (-am) imperf., perf.
1. mont. fare la cernita (del minerale):
fiz. separirati z ultracentrifugo ultracentrifugare
2. (ločevati, omejevati) separare, isolare - sepolcro m
1. grob; grobnica:
Santo Sepolcro Sveti grob (v Jeruzalemu)
sepolcro imbiancato pren. biblijsko pobeljeni grob
essere con un piede nel sepolcro biti z eno nogo v grobu
scendere nel sepolcro umreti
2.
sepolcri relig. pog. sveti grob - sereno
A) agg.
1. jasen, veder:
a ciel sereno na prostem
fulmine a ciel sereno pren. strela z jasnega
2. pren. miren; nepristranski, objektiven:
giudizio sereno nepristranska sodba
B) m
1. vedro nebo, vreme:
è tornato il sereno spet se je zvedrilo (tudi pren.)
2. prosto:
al sereno na prostem, pod milim nebom
3. knjižno vedrina; pren. bleščeč pogled - sêrija (-e) f
1. serie (pl. serie):
opraviti serijo raziskav compiere una serie di ricerche
filat. serija znamk z živalskimi motivi serie di francobolli con motivi animali
junaki televizijske serije i protagonisti della serie televisiva
hladilniki iste serije i frigoriferi della stessa serie
poskusna serija serie di prova
2. ekon. (celota bankovcev iste vrednosti) serie
3. muz. (v dodekafoniji in serialni glasbi) serie - sērva f
1. dekla, služkinja:
dormire con la serva pog. ne vedeti, kar je splošno znano
è il figlio della serva pog. grdo ravnajo z njim
2. pren. slabš. bednež, ozkosrčnež; baba:
pettegolezzi da serva babje čenče, opravljanje - sestópati (-am) | sestopíti (-im) imperf., perf. calare, discendere; scendere:
sestopiti z gore calare dal monte
sestopiti z voza, s konja scendere dal carro, da cavallo - sevéda adv. certamente, certo, naturalmente, beninteso, sicuro, sissignore (-a); ma sì; volentieri:
s tem pa seveda ni rečeno, da je kriv con questo naturalmente non è detto che sia colpevole
ali greš z menoj? Seveda grem vieni con me? Certo che vengo
ali mi narediš uslugo? Seveda mi fai un favore? Volentieri! - seznániti (-im) | seznánjati (-am)
A) perf., imperf.
1. far conoscere, presentare:
seznaniti koga s kom presentare qcn. a qcn.
2. informare, mettere al corrente, far conoscere;
seznanjati kupca z delovanjem aparata far conoscere all'acquirente il funzionamento dell'apparecchio
B) seznániti se (-im se) | seznánjati se (-am se) perf., imperf. refl. conoscersi, imparare a conoscere (qcs.), venire a conoscersi:
seznaniti se na izletu conoscersi durante una gita - seznánjenje | seznánjanje (-a) f ➞ seznanitev conoscenza, informazione; apprendimento:
jur. seznanjanje z dejstvi narrativa - sfilzare v. tr. (pres. sfilzo) sneti, snemati:
sfilzare un pollo dallo spiedo sneti piščanca z ražnja - sfondo m
1. umet. ozadje
2. gled. zakulisje
3. obl. zadnja stran dvojne gube
4. pren. ozadje:
romanzo a sfondo sociale roman z družbenim ozadjem - sfruttare v. tr. (pres. sfrutto)
1. izkoristiti, izkoriščati (tudi pren.)
2. ekst. izrabiti, izrabljati; zlorabljati; okoristiti, okoriščati se s čim:
sfruttare l'occasione izrabiti priložnost
sfruttare la buona fede altrui okoristiti se z zaupanjem drugih - sgrassare v. tr. (pres. sgrasso)
1. odstraniti, odstranjevati maščobo:
sgrassare il brodo odstraniti maščobo z juhe
2. očistiti mastne madeže