Franja

Zadetki iskanja

  • stravedere* v. tr., v. intr. (pres. stravēdo) slabo videti, zmotiti se:
    stravedere per qcn. biti v koga noro zagledan
  • stráža (-e) f guardia; sentinella; vedetta; knjiž. veletta:
    telesna straža guardia del corpo, guardia personale
    obalna straža guardia costiera
    obmejna straža guardia confinaria
    biti, stati na straži essere di guardia, di sentinella; montare la guardia
    menjavati se na straži fare il cambio della guardia
    dnevna, nočna straža guardia diurna, notturna
    častna straža guadia d'onore
    finančna straža guardia di finanza
    voj. mrtva straža avamposto
    hist. narodna straža guardia nazionale, civica
    obhodna straža ronda
    prednja straža avanguardia
  • strēmo m skrajna meja, konec (telesnih moči, finančnih možnosti):
    essere allo stremo biti na koncu moči
  • stretto

    A) agg.

    1. stisnjen:
    a bocca stretta pren. nerad
    a denti stretti pren. žilavo, vztrajno
    ha il cuore stretto dall'angoscia stiska ga pri srcu, navdaja ga tesnoba
    tenere qcn. stretto fra le braccia koga tesno objeti, stisniti k sebi

    2. tesno ob, tik ob:
    prendere una curva stretta avto voziti, speljati tik ob robu cestišča
    stare stretto a qcn. tiščati se koga, biti tesno ob kom

    3. tesno povezan, bližnji, intimen:
    amicizia stretta intimno prijateljstvo
    parente stretto bližnji sorodnik
    essere stretto di amicizia con qcn. prijateljevati s kom

    4. prisiljen, gnan:
    è stato stretto dal bisogno a fare qcs. potreba ga je prisilila, da je nekaj storil

    5. nujen, hud

    6. stiskaški, skopuški:
    tenere stretti i cordoni della borsa pren. skopariti

    7. ozek, tesen:
    calzoni stretti ozke hlače
    andare, essere stretto biti ozek, stiskati (oblačila)
    il vestito mi va stretto obleka mi je ozka

    8. strog; strikten:
    stretta osservanza delle regole strogo spoštovanje pravil
    tenere qcn. sotto stretto controllo koga strogo nadzorovati

    9. čist (narečje, govor):
    parlare un milanese stretto govoriti čisto milanščino

    10.
    lo stretto necessario, lo stretto indispensabile najnujnejše

    11. jezik ozek, zaprt (samoglasnik)

    B) avv.

    1. tesno; močno:
    stringere qcn. stretto stretto koga močno stisniti, objeti
    parlare stretto izgovarjati ozko

    2. pren. strogo, striktno

    C) m

    1. morska ožina

    2. glasba stretto (pri fugi)
  • stríc (-a) m

    1. zio:
    stric po materi zio materno
    mrzli stric zio cugino (paterno, materno)

    2. (starejši moški) zio; j. it. zi'

    3. pren. protettore, patrono, favoreggiatore:
    imeti veliko stricev avere buone entrature
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    biti, ostati stric, za strica restare scapolo
    šalj. stric iz Amerike lo zio d'America
    zool. rjavkasti stric grillo del focolare (Acheta domestica)
  • stróg (-a -o) adj.

    1. severo, rigoroso, austero:
    strog učitelj un maestro severo
    strog pogled sguardo severo

    2. (ki ne dovoljuje izjeme, odstopa) rigoroso, rigido; assoluto:
    strog predpis, zakon norma, legge rigorosa
    zahtevati strogo molčečnost pretendere un silenzio assoluto

    3. aspro, duro; inflessibile:
    stroga kritika critica aspra
    dejanje, ki zasluži najstrožjo kazen un'azione che merita la pena più dura

    4. rigoroso, irriducibile, accanito, stretto:
    strogi vegetarijanec vegano

    5. (ki se pojavlja v zelo izraziti obliki) severo, stretto:
    stroga doslednost, natančnost stretta coerenza, esattezza
    po strogi logiki a rigor di logica

    6. (oblikovno preprost) severo, austero:
    pohištvo je bilo strogo i mobili avevano un aspetto austero

    7. pren. di tomba:
    zavladala je stroga tišina si fece un silenzio di tomba
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    voj. biti v strogi pripravljenosti essere in stato di allerta
    stanovati v strogem središču mesta abitare in pieno centro
    v strogem pomenu besede nel vero senso, nel senso stretto della parola
    strog policijski nadzor piantonamento
    strog sodnik catone; iron. censore
  • stróka (-e) f

    1. diciplina; professione, mestiere:
    humanistične stroke discipline umanistiche
    čevljarska, kovaška stroka mestiere di calzolaio, di fabbro
    po stroki je klasični filolog è laureato in filologia classica
    biti pravi mojster v stroki, biti od stroke conoscere il proprio mestiere

    2. (strokovnjaki) tecnici; esperti; ekst. addetti ai lavori:
    svoje bi morala reči tudi stroka (al riguardo) dovrebbero esprimersi, dire la loro anche i tecnici
    pravna stroka opozarja ... i giuristi fanno presente, rilevano
    pediatrična stroka pravi i pediatri ritengono che
  • stŕpen (-pna -o) adj. tollerante, comprensivo:
    biti strpen do drugače mislečih ljudi essere tolleranti verso chi la pensa diversamente
  • strupén (-a -o) adj.

    1. velenoso, venefico, tossico; avvelenato:
    strupena snov sostanza velenosa
    strupen napoj bevanda velenosa
    strupene gobe funghi velenosi, tossici
    strupena puščica freccia avvelenata

    2. pren. (hudoben, zloben) serpentino, viperino, avvelenato:
    strupen jezik lingua serpentina; pog. sputapepe
    strupen namig puntura viperina

    3. pren. (ki se pojavlja v zelo visoki stopnji) infernale; cane:
    strupena vročina caldo infernale
    strupen mraz freddo cane
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    bot. strupena ločika lattuga velenosa (Lactuca virosa)
    lov. strupena pogača polpetta velenosa
    pren. biti strupenega jezika avere il dente avvelenato
    pren. strupena barva colore chiassoso
    nareč. agr. strupena rosa (ožig) antracosi, peronospora
  • stucco2 agg. (m pl. -chi) sit:
    essere stucco di qcs. biti česa sit
  • su

    A) prep.

    1. na, nad (za označevanje mesta na vprašanje kje?):
    è morto sul campo di battaglia padel je na bojnem polju
    comandare su tutti poveljevati vsem
    contare sulle dita prešteti na prste
    contare su qcn. računati na koga
    essere sulla bocca di tutti pren. biti splošno znano
    essere, capitare come il cacio sui maccheroni priti kot naročen
    pungere, toccare sul vivo zadeti v živo
    stare sulle spine pren. biti na trnih

    2. na, nad (za označevanje mesta na vprašanje kam?):
    la marcia su Roma pohod na Rim
    le finestre guardano sul giardino okna gledajo na vrt
    andare, montare su tutte le furie pren. pobesneti

    3. o (za označevanje predmeta razgovora, razprave):
    opera su Cesare delo o Cezarju
    discutere sulla situazione economica razpravljati o gospodarskem položaju
    piangere su qcn. qcs. objokovati, obžalovati koga, kaj

    4. (za označevanje časa)
    sul calar del sole proti večeru
    sul far del mattino proti jutru
    sul momento, sull'istante, su due piedi takoj, prvi trenutek
    essere, stare sul punto di biti na tem, da
    starò via sui due mesi ne bo me kakšna dva meseca

    5. (za označevanje približne starosti)
    un uomo sulla settantina mož sedemdesetih let

    6. (za označevanje približne cene)
    la casa è costata sui cento milioni hiša je stala kakih sto milijonov

    7. (za označevanje približne teže in višine)
    pesa sui settanta chili težak je kakih sedemdeset kil
    è alto sui due metri visok je približno dva metra

    8. (za označevanje načina)
    scarpe su misura čevlji po meri
    credere sulla parola verjeti na besedo
    lavorare su ordinazioni delati po naročilu
    parlare sul serio govoriti resno
    stare sulle sue biti zadržan, ne zaupati drugim

    9. (za označevanje snovi)
    dipinto su tela slika na platnu
    incisione su rame bakrorez

    10.
    su per po:
    arrampicarsi su per il muro plezati po zidu

    B) avv.

    1. gor, gori; ekst. na gornjem nadstropju, zgoraj:
    la mamma è su che fa i letti mama zgoraj postilja
    vieni su pridi gor
    un cassettone con su un candelabro skrinja s svečnikom
    un su e giù vrvež
    andare su e giù iti gor in dol, sem in tja
    non andare né su né giù ne moči požreti (tudi pren.);
    andare su pren. rasti (cene)
    tirare su i figli vzrediti otroke
    tirarsi su opomoči si (tudi ekst.);
    venire su čutiti v grlu, ne prebaviti (hrane, jedi)
    venire su bene lepo rasti, uspevati
    un uomo venuto su dal nulla pren. samorastnik

    2.
    su su (za označevanje počasnega gibanja navzgor)
    salire su su fino alla vetta vzpenjati se vse do vrha
    trattare un argomento su su fino alle lontane origini razviti temo vse do daljnih začetkov

    3. pleon.
    alzarsi, levarsi su vstati
    mettere su il brodo, la pasta dati kuhat juho, testenine
    mettere su una bottega, uno studio odpreti trgovino, pisarno
    mettere su casa pren. dobiti, opremiti stanovanje
    mettere su famiglia pren. poročiti se
    mettere su qcn. contro qcn. koga naščuvati proti komu
    mettere su superbia pren. prevzeti se
    saltare su (a dire) pren. reči, izjaviti

    4. (v podkrepitev za drugim krajevnim prislovom)
    lì su, là su tam gori, tja gor
    qui su tu doli, sem dol
    poco su, poco giù približno

    5. absol. (z glagoli v izrazih vzpodbujanja, ukazovanja):
    su coraggio! le korajžno!
    su svelto, sbrigati! daj no, pohiti!

    6.
    in su gor; navzgor; višje; proti severu; naprej:
    guarda in su poglej gor!
    metterei il quadro in su sliko bi postavil višje
    da Roma in su od Rima proti severu
    si accettano puntate dalle diecimila lire in su sprejemamo stave od deset tisoč lir naprej

    7.
    da su, di su od zgoraj
    di qua, di la, di su, di giù od vsepovsod
  • subire v. tr. (pres. subisco)

    1. trpeti, utrpeti; doživeti, doživljati:
    subire una condanna biti obsojen
    subire un danno utrpeti škodo
    subire un'ingiustizia trpeti krivico

    2. podrediti se:
    subire un esame, un'operazione iti na pregled, operacijo
  • succiola f pog. toskansko kuhani kostanj:
    brodo di succiole pren. plehka juha
    andare in brodo di succiole pren. biti v devetih nebesih
  • succube, succubo m, f

    1. mitol. sukub, ženski demon

    2. pren. suženj, žrtev; oseba brez svoje volje:
    essere succube di qcn. biti popolnoma podvržen volji nekoga
    marito succube della moglie mož copata
  • sufficiēnte

    A) agg.

    1. zadosten:
    essere sufficiente zadostovati, zadoščati

    2. šol. zadostno (ocena)

    B) m (le sing.) tisto, kar zadostuje; zadosti:
    avere il sufficiente per vivere imeti zadosti za preživljanje

    C) m, f ošabnež, ošabnica; nadutež:
    fare il sufficiente biti ošaben, nastopati naduto
  • súh (-a -o)

    A) adj.

    1. secco, asciutto, arido:
    suha zemlja terra secca
    suh kruh pane secco
    pren. biti suh kot poper essere secco, arido (terra)

    2. secco, rinsecchito, scheletrito:
    suhe roke braccia rinsecchite

    3. (iz katerega je bila odstranjena vlaga zaradi konzerviranja) secco:
    suhe gobe funghi secchi
    suho sadje frutta secca

    4. pren. (pri katerem se ne uporablja tekočina) a secco:
    suhi proizvodni postopki procedimenti di produzione a secco
    suho britje rasatura a secco

    5. (ki ima na telesu malo tolšče, mesa) secco, segaligno, scarno, allampanato; magro:
    suh kot kost, kot prekla magro come un osso, uno stecco, una pertica

    6. pren. freddo, insensibile, impassibile, secco:
    kaj reči s suhim glasom dire qcs. con voce impassibile
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    pren. kozarec je že suh il bicchiere è già vuoto
    pren. to je suha resnica è la verità nuda e cruda
    zagledati suho zemljo intravvedere, scorgere la terraferma
    pren. to je bilo sedem suhih let sono stati sette anni magri
    teh besed ne morem vzeti za suho zlato non posso prendere queste parole come oro colato
    ta človek je vreden suhega zlata è un fior di galantuomo
    pren. imeti suho grlo avere sete
    pren. biti suh kot poper essere al verde
    kem. suha destilacija distillazione secca
    suha hrana cibo conservato
    um. suha igla punta secca
    geogr. suha jama grotta asciutta
    pl. zool. suhe južine opilioni (sing. -e) (Opiliones)
    pren. suha južina spilungone
    gastr. suha klobasa salsiccia secca, salsicciotto
    kozm. suha koža pelle secca
    fiz. suha para vapore secco
    obrt., etn. suha roba oggetti di legno (tipici della zona di Ribnica)
    gastr. suha salama salamino
    mont. suha separacija separazione (del minerale) a secco
    suha veja brocco, sterpo, ramo secco (tudi ekst.)
    suha vejica fuscello, stecco
    elektr. suhi člen elettrolito colloidale
    navt. suhi dok bacino di carenaggio
    teh. suhi led ghiaccio secco
    alp. suhi plaz valanga di neve farinosa
    šport. suhi trening allenamento in palestra
    grad. suhi zid muro a secco
    agr. suho vino vino secco

    B) súhi (-a -o) m, f, n
    suhi in debeli i magri e i grassi
    likati na suho stirare a secco
    biti na toplem in suhem essere al caldo e riparati
    pog. konec meseca sem vedno na suhem verso la fine del mese sono sempre al verde
    hraniti seme na suhem conservare il seme al secco
    priti domov v suhem arrivare a casa col tempo sereno
  • suo agg.

    1. njegov, njen; svoj:
    ho preso per sbaglio la sua giacca pomotoma sem vzel njegov suknjič
    mi ha prestato i suoi libri posodil mi je svoje knjige

    2. pog. njegov, njen, svoj; ki mu (ji) je običajen:
    dopo i pasti si deve fumare la sua sigaretta po obroku mora pokaditi svojo cigareto

    3. svoj, primeren, pravi; odgovarjajoč, ustrezen:
    ogni cosa va fatta a suo tempo vse je treba storiti o svojem času
    una scatola con il suo coperchio škatla z odgovarjajočim pokrovom

    4. njegov, njen; vaš (v slavnostnih in vljudnostnih izrazih, v zaključku pisem):
    Sua Maestà Njegovo veličanstvo
    Sua Santità Njegova svetost
    sua devotissima Maria vaša vdana Marija

    5. absol. (v vrsti eliptičnih izrazov, zlasti v pogovornem jeziku):
    i suoi njegovi, njeni (starši, sorodniki, prijatelji, pristaši)
    abitare, stare sul suo stanovati, biti na svojem
    avere le sue dobiti svoje (batine)
    dilapidare tutto il suo zapraviti vse svoje premoženje
    dire la sua povedati svoje mnenje
    farne una delle sue pren. skuhati kaj
    pagare del suo plačati s svojim denarjem; pren. biti sam na izgubi
    passare le sue marsikaj doživeti (grenkega, neprijetnega)
    rispondo alla sua del 10 ottobre admin. odgovarjam na Vaše pismo z dne 10. oktobra
    stare dalla sua biti na njegovi (njeni) strani
    stare sulla sua biti ohol, neprijazen
  • svantaggio m (pl. -gi)

    1. slabost; minus; škoda:
    essere in svantaggio rispetto a qcn. biti na slabšem v primerjavi s kom
    tornare a svantaggio di qcn. škodovati komu, biti komu v škodo

    2. šport razlika; zaostanek:
    essere in svantaggio di due punti zaostajati za dve točki
  • sveglio agg. (m pl. -gli; f pl. -glie)

    1. zbujen; buden:
    stare sveglio biti buden

    2. pren. živahen, bister:
    bambino sveglio bister otrok

    3. pren. pog. zvit, prevejan, iznajdljiv
  • svenire* v. intr. (pres. svēngo) medleti, omedlevati:
    fare svenire pren. biti strašno dolgočasen, neznosen