stravedere* v. tr., v. intr. (pres. stravēdo) slabo videti, zmotiti se:
stravedere per qcn. biti v koga noro zagledan
Zadetki iskanja
- stráža (-e) f guardia; sentinella; vedetta; knjiž. veletta:
telesna straža guardia del corpo, guardia personale
obalna straža guardia costiera
obmejna straža guardia confinaria
biti, stati na straži essere di guardia, di sentinella; montare la guardia
menjavati se na straži fare il cambio della guardia
dnevna, nočna straža guardia diurna, notturna
častna straža guadia d'onore
finančna straža guardia di finanza
voj. mrtva straža avamposto
hist. narodna straža guardia nazionale, civica
obhodna straža ronda
prednja straža avanguardia - strēmo m skrajna meja, konec (telesnih moči, finančnih možnosti):
essere allo stremo biti na koncu moči - stretto
A) agg.
1. stisnjen:
a bocca stretta pren. nerad
a denti stretti pren. žilavo, vztrajno
ha il cuore stretto dall'angoscia stiska ga pri srcu, navdaja ga tesnoba
tenere qcn. stretto fra le braccia koga tesno objeti, stisniti k sebi
2. tesno ob, tik ob:
prendere una curva stretta avto voziti, speljati tik ob robu cestišča
stare stretto a qcn. tiščati se koga, biti tesno ob kom
3. tesno povezan, bližnji, intimen:
amicizia stretta intimno prijateljstvo
parente stretto bližnji sorodnik
essere stretto di amicizia con qcn. prijateljevati s kom
4. prisiljen, gnan:
è stato stretto dal bisogno a fare qcs. potreba ga je prisilila, da je nekaj storil
5. nujen, hud
6. stiskaški, skopuški:
tenere stretti i cordoni della borsa pren. skopariti
7. ozek, tesen:
calzoni stretti ozke hlače
andare, essere stretto biti ozek, stiskati (oblačila)
il vestito mi va stretto obleka mi je ozka
8. strog; strikten:
stretta osservanza delle regole strogo spoštovanje pravil
tenere qcn. sotto stretto controllo koga strogo nadzorovati
9. čist (narečje, govor):
parlare un milanese stretto govoriti čisto milanščino
10.
lo stretto necessario, lo stretto indispensabile najnujnejše
11. jezik ozek, zaprt (samoglasnik)
B) avv.
1. tesno; močno:
stringere qcn. stretto stretto koga močno stisniti, objeti
parlare stretto izgovarjati ozko
2. pren. strogo, striktno
C) m
1. morska ožina
2. glasba stretto (pri fugi) - stríc (-a) m
1. zio:
stric po materi zio materno
mrzli stric zio cugino (paterno, materno)
2. (starejši moški) zio; j. it. zi'
3. pren. protettore, patrono, favoreggiatore:
imeti veliko stricev avere buone entrature
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
biti, ostati stric, za strica restare scapolo
šalj. stric iz Amerike lo zio d'America
zool. rjavkasti stric grillo del focolare (Acheta domestica) - stróg (-a -o) adj.
1. severo, rigoroso, austero:
strog učitelj un maestro severo
strog pogled sguardo severo
2. (ki ne dovoljuje izjeme, odstopa) rigoroso, rigido; assoluto:
strog predpis, zakon norma, legge rigorosa
zahtevati strogo molčečnost pretendere un silenzio assoluto
3. aspro, duro; inflessibile:
stroga kritika critica aspra
dejanje, ki zasluži najstrožjo kazen un'azione che merita la pena più dura
4. rigoroso, irriducibile, accanito, stretto:
strogi vegetarijanec vegano
5. (ki se pojavlja v zelo izraziti obliki) severo, stretto:
stroga doslednost, natančnost stretta coerenza, esattezza
po strogi logiki a rigor di logica
6. (oblikovno preprost) severo, austero:
pohištvo je bilo strogo i mobili avevano un aspetto austero
7. pren. di tomba:
zavladala je stroga tišina si fece un silenzio di tomba
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
voj. biti v strogi pripravljenosti essere in stato di allerta
stanovati v strogem središču mesta abitare in pieno centro
v strogem pomenu besede nel vero senso, nel senso stretto della parola
strog policijski nadzor piantonamento
strog sodnik catone; iron. censore - stróka (-e) f
1. diciplina; professione, mestiere:
humanistične stroke discipline umanistiche
čevljarska, kovaška stroka mestiere di calzolaio, di fabbro
po stroki je klasični filolog è laureato in filologia classica
biti pravi mojster v stroki, biti od stroke conoscere il proprio mestiere
2. (strokovnjaki) tecnici; esperti; ekst. addetti ai lavori:
svoje bi morala reči tudi stroka (al riguardo) dovrebbero esprimersi, dire la loro anche i tecnici
pravna stroka opozarja ... i giuristi fanno presente, rilevano
pediatrična stroka pravi i pediatri ritengono che - stŕpen (-pna -o) adj. tollerante, comprensivo:
biti strpen do drugače mislečih ljudi essere tolleranti verso chi la pensa diversamente - strupén (-a -o) adj.
1. velenoso, venefico, tossico; avvelenato:
strupena snov sostanza velenosa
strupen napoj bevanda velenosa
strupene gobe funghi velenosi, tossici
strupena puščica freccia avvelenata
2. pren. (hudoben, zloben) serpentino, viperino, avvelenato:
strupen jezik lingua serpentina; pog. sputapepe
strupen namig puntura viperina
3. pren. (ki se pojavlja v zelo visoki stopnji) infernale; cane:
strupena vročina caldo infernale
strupen mraz freddo cane
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
bot. strupena ločika lattuga velenosa (Lactuca virosa)
lov. strupena pogača polpetta velenosa
pren. biti strupenega jezika avere il dente avvelenato
pren. strupena barva colore chiassoso
nareč. agr. strupena rosa (ožig) antracosi, peronospora - stucco2 agg. (m pl. -chi) sit:
essere stucco di qcs. biti česa sit - su
A) prep.
1. na, nad (za označevanje mesta na vprašanje kje?):
è morto sul campo di battaglia padel je na bojnem polju
comandare su tutti poveljevati vsem
contare sulle dita prešteti na prste
contare su qcn. računati na koga
essere sulla bocca di tutti pren. biti splošno znano
essere, capitare come il cacio sui maccheroni priti kot naročen
pungere, toccare sul vivo zadeti v živo
stare sulle spine pren. biti na trnih
2. na, nad (za označevanje mesta na vprašanje kam?):
la marcia su Roma pohod na Rim
le finestre guardano sul giardino okna gledajo na vrt
andare, montare su tutte le furie pren. pobesneti
3. o (za označevanje predmeta razgovora, razprave):
opera su Cesare delo o Cezarju
discutere sulla situazione economica razpravljati o gospodarskem položaju
piangere su qcn. qcs. objokovati, obžalovati koga, kaj
4. (za označevanje časa)
sul calar del sole proti večeru
sul far del mattino proti jutru
sul momento, sull'istante, su due piedi takoj, prvi trenutek
essere, stare sul punto di biti na tem, da
starò via sui due mesi ne bo me kakšna dva meseca
5. (za označevanje približne starosti)
un uomo sulla settantina mož sedemdesetih let
6. (za označevanje približne cene)
la casa è costata sui cento milioni hiša je stala kakih sto milijonov
7. (za označevanje približne teže in višine)
pesa sui settanta chili težak je kakih sedemdeset kil
è alto sui due metri visok je približno dva metra
8. (za označevanje načina)
scarpe su misura čevlji po meri
credere sulla parola verjeti na besedo
lavorare su ordinazioni delati po naročilu
parlare sul serio govoriti resno
stare sulle sue biti zadržan, ne zaupati drugim
9. (za označevanje snovi)
dipinto su tela slika na platnu
incisione su rame bakrorez
10.
su per po:
arrampicarsi su per il muro plezati po zidu
B) avv.
1. gor, gori; ekst. na gornjem nadstropju, zgoraj:
la mamma è su che fa i letti mama zgoraj postilja
vieni su pridi gor
un cassettone con su un candelabro skrinja s svečnikom
un su e giù vrvež
andare su e giù iti gor in dol, sem in tja
non andare né su né giù ne moči požreti (tudi pren.);
andare su pren. rasti (cene)
tirare su i figli vzrediti otroke
tirarsi su opomoči si (tudi ekst.);
venire su čutiti v grlu, ne prebaviti (hrane, jedi)
venire su bene lepo rasti, uspevati
un uomo venuto su dal nulla pren. samorastnik
2.
su su (za označevanje počasnega gibanja navzgor)
salire su su fino alla vetta vzpenjati se vse do vrha
trattare un argomento su su fino alle lontane origini razviti temo vse do daljnih začetkov
3. pleon.
alzarsi, levarsi su vstati
mettere su il brodo, la pasta dati kuhat juho, testenine
mettere su una bottega, uno studio odpreti trgovino, pisarno
mettere su casa pren. dobiti, opremiti stanovanje
mettere su famiglia pren. poročiti se
mettere su qcn. contro qcn. koga naščuvati proti komu
mettere su superbia pren. prevzeti se
saltare su (a dire) pren. reči, izjaviti
4. (v podkrepitev za drugim krajevnim prislovom)
lì su, là su tam gori, tja gor
qui su tu doli, sem dol
poco su, poco giù približno
5. absol. (z glagoli v izrazih vzpodbujanja, ukazovanja):
su coraggio! le korajžno!
su svelto, sbrigati! daj no, pohiti!
6.
in su gor; navzgor; višje; proti severu; naprej:
guarda in su poglej gor!
metterei il quadro in su sliko bi postavil višje
da Roma in su od Rima proti severu
si accettano puntate dalle diecimila lire in su sprejemamo stave od deset tisoč lir naprej
7.
da su, di su od zgoraj
di qua, di la, di su, di giù od vsepovsod - subire v. tr. (pres. subisco)
1. trpeti, utrpeti; doživeti, doživljati:
subire una condanna biti obsojen
subire un danno utrpeti škodo
subire un'ingiustizia trpeti krivico
2. podrediti se:
subire un esame, un'operazione iti na pregled, operacijo - succiola f pog. toskansko kuhani kostanj:
brodo di succiole pren. plehka juha
andare in brodo di succiole pren. biti v devetih nebesih - succube, succubo m, f
1. mitol. sukub, ženski demon
2. pren. suženj, žrtev; oseba brez svoje volje:
essere succube di qcn. biti popolnoma podvržen volji nekoga
marito succube della moglie mož copata - sufficiēnte
A) agg.
1. zadosten:
essere sufficiente zadostovati, zadoščati
2. šol. zadostno (ocena)
B) m (le sing.) tisto, kar zadostuje; zadosti:
avere il sufficiente per vivere imeti zadosti za preživljanje
C) m, f ošabnež, ošabnica; nadutež:
fare il sufficiente biti ošaben, nastopati naduto - súh (-a -o)
A) adj.
1. secco, asciutto, arido:
suha zemlja terra secca
suh kruh pane secco
pren. biti suh kot poper essere secco, arido (terra)
2. secco, rinsecchito, scheletrito:
suhe roke braccia rinsecchite
3. (iz katerega je bila odstranjena vlaga zaradi konzerviranja) secco:
suhe gobe funghi secchi
suho sadje frutta secca
4. pren. (pri katerem se ne uporablja tekočina) a secco:
suhi proizvodni postopki procedimenti di produzione a secco
suho britje rasatura a secco
5. (ki ima na telesu malo tolšče, mesa) secco, segaligno, scarno, allampanato; magro:
suh kot kost, kot prekla magro come un osso, uno stecco, una pertica
6. pren. freddo, insensibile, impassibile, secco:
kaj reči s suhim glasom dire qcs. con voce impassibile
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. kozarec je že suh il bicchiere è già vuoto
pren. to je suha resnica è la verità nuda e cruda
zagledati suho zemljo intravvedere, scorgere la terraferma
pren. to je bilo sedem suhih let sono stati sette anni magri
teh besed ne morem vzeti za suho zlato non posso prendere queste parole come oro colato
ta človek je vreden suhega zlata è un fior di galantuomo
pren. imeti suho grlo avere sete
pren. biti suh kot poper essere al verde
kem. suha destilacija distillazione secca
suha hrana cibo conservato
um. suha igla punta secca
geogr. suha jama grotta asciutta
pl. zool. suhe južine opilioni (sing. -e) (Opiliones)
pren. suha južina spilungone
gastr. suha klobasa salsiccia secca, salsicciotto
kozm. suha koža pelle secca
fiz. suha para vapore secco
obrt., etn. suha roba oggetti di legno (tipici della zona di Ribnica)
gastr. suha salama salamino
mont. suha separacija separazione (del minerale) a secco
suha veja brocco, sterpo, ramo secco (tudi ekst.)
suha vejica fuscello, stecco
elektr. suhi člen elettrolito colloidale
navt. suhi dok bacino di carenaggio
teh. suhi led ghiaccio secco
alp. suhi plaz valanga di neve farinosa
šport. suhi trening allenamento in palestra
grad. suhi zid muro a secco
agr. suho vino vino secco
B) súhi (-a -o) m, f, n
suhi in debeli i magri e i grassi
likati na suho stirare a secco
biti na toplem in suhem essere al caldo e riparati
pog. konec meseca sem vedno na suhem verso la fine del mese sono sempre al verde
hraniti seme na suhem conservare il seme al secco
priti domov v suhem arrivare a casa col tempo sereno - suo agg.
1. njegov, njen; svoj:
ho preso per sbaglio la sua giacca pomotoma sem vzel njegov suknjič
mi ha prestato i suoi libri posodil mi je svoje knjige
2. pog. njegov, njen, svoj; ki mu (ji) je običajen:
dopo i pasti si deve fumare la sua sigaretta po obroku mora pokaditi svojo cigareto
3. svoj, primeren, pravi; odgovarjajoč, ustrezen:
ogni cosa va fatta a suo tempo vse je treba storiti o svojem času
una scatola con il suo coperchio škatla z odgovarjajočim pokrovom
4. njegov, njen; vaš (v slavnostnih in vljudnostnih izrazih, v zaključku pisem):
Sua Maestà Njegovo veličanstvo
Sua Santità Njegova svetost
sua devotissima Maria vaša vdana Marija
5. absol. (v vrsti eliptičnih izrazov, zlasti v pogovornem jeziku):
i suoi njegovi, njeni (starši, sorodniki, prijatelji, pristaši)
abitare, stare sul suo stanovati, biti na svojem
avere le sue dobiti svoje (batine)
dilapidare tutto il suo zapraviti vse svoje premoženje
dire la sua povedati svoje mnenje
farne una delle sue pren. skuhati kaj
pagare del suo plačati s svojim denarjem; pren. biti sam na izgubi
passare le sue marsikaj doživeti (grenkega, neprijetnega)
rispondo alla sua del 10 ottobre admin. odgovarjam na Vaše pismo z dne 10. oktobra
stare dalla sua biti na njegovi (njeni) strani
stare sulla sua biti ohol, neprijazen - svantaggio m (pl. -gi)
1. slabost; minus; škoda:
essere in svantaggio rispetto a qcn. biti na slabšem v primerjavi s kom
tornare a svantaggio di qcn. škodovati komu, biti komu v škodo
2. šport razlika; zaostanek:
essere in svantaggio di due punti zaostajati za dve točki - sveglio agg. (m pl. -gli; f pl. -glie)
1. zbujen; buden:
stare sveglio biti buden
2. pren. živahen, bister:
bambino sveglio bister otrok
3. pren. pog. zvit, prevejan, iznajdljiv - svenire* v. intr. (pres. svēngo) medleti, omedlevati:
fare svenire pren. biti strašno dolgočasen, neznosen