Franja

Zadetki iskanja

  • barricare

    A) v. tr. (pres. barrico)

    1. zagraditi z barikadami, zabarikadirati

    2. ekst. zagraditi, zadelati:
    barricarono porte e finestre zagradili so vrata in okna

    B) ➞ barricarsi v. rifl. (pres. mi barrico) zabarikadirati se; zapreti se:
    barricarsi in casa zapreti se v hišo
  • bárva (-e) f

    1. colore; tinta:
    bela, črna, rdeča barva colore bianco, nero, rosso
    kričeča, mirna barva colore acceso, spento
    pastelna barva tinta pastello
    topla, živa barva colore caldo, vivo
    barva kriči, bode v oči il colore è chiassoso, troppo vistoso
    barve se skladajo, ujemajo tra i colori c'è armonia, accordo
    barve se tepejo i colori sono in contrasto, fanno a pugni
    opisovati kaj v rožnatih barvah, s črnimi barvami dipingere qcs. in rosa; presentare, descrivere qcs. coi colori più neri, nelle tinte più fosche

    2. (naravna obarvanost obraza, kože) colore, colorito, incarnato:
    ima lepo, zdravo barvo ha un bel colorito sano

    3. (sredstvo za barvanje) colore:
    vodna, oljna barva colore ad acqua, a olio

    4. ekspr. (prepričanje, mišljenje, nazor) colore:
    X je večkrat menjal barvo X ha cambiato spesso colore

    5. pren. (značilnost):
    lokalna barva colore locale

    6. (zvočna obarvanost) colore, colorito

    7. (razločevalno znamenje pripadnosti) pl. barve colori; pren. (moštvo, za katero navijaš) i colori del cuore;
    državne barve i colori nazionali

    8. igre colore:
    napovedati barvo licitare un colore

    9. kem. colore (anorganico); lov. (krvna sled) tracce (di sangue):
    rel. liturgične barve colori liturgici
    zool. varovalna barva colore mimetico
    fiz. komplementarni barvi colori complementari
    fiz. spektralne barve i colori dello spettro solare
  • barzelletta f šala, dovtip:
    raccontare barzellette pripovedovati šale
    una barzelletta spinta nespodobna šala
    prendere, pigliare qcs. in barzelletta vzeti kaj za šalo
  • base

    A) f

    1. baza, podnožje, podstavek, spodnji del (tudi pren.):
    la base di un bicchiere podstavek kozarca

    2. pren. osnova, podlaga, temelj:
    gettare, porre le basi di una dottrina postaviti temelje nauka
    avere buone basi imeti dobro osnovo, biti dobro pripravljen
    in base a na osnovi
    alimentazione a base di latticini prehrana, ki temelji na mlečnih izdelkih

    3. voj. baza, oporišče:
    basi militari all'estero vojaška oporišča v tujini
    base navale, aerea pomorska, letalska baza
    base spaziale vesoljska baza
    rientrare alla base vrniti se v bazo; pren. vrniti se na izhodišče

    4. mat. osnova; osnovnica:
    base di una potenza, di un logaritmo osnova potence, logaritemska osnova
    base di un triangolo osnovnica trikotnika
    base di una piramide osnovna ploskev piramide

    5. ekon. osnova:
    base imponibile davčna osnova

    6. polit. baza:
    consultare la base preveriti voljo baze

    7. kem. baza:
    base organica, inorganica organska, anorganska baza

    B) agg. invar. osnoven, temeljen; izhodiščen:
    salario base osnovna plača
    campo base izhodiščni tabor
    problema base temeljni problem
  • basso

    A) agg.

    1. nizek, majhen:
    casa bassa nizka hiša
    statura bassa nizka postava
    i quartieri poveri sono nella parte bassa della città revne četrti so v spodnjem delu mesta
    fare man bassa di qcs. pren. pleniti, prisvajati si
    avere il morale basso pren. biti pobit, potrt

    2. plitev:
    fondale basso plitvo dno
    essere in basse acque pren. biti v težavah, v škripcih

    3. nizek, tih:
    a voce bassa potihoma, tiho

    4. ozek, tenek:
    nastro basso ozki trak

    5. pozen:
    basso Medioevo pozni srednji vek
    bassa stagione turiz. predsezona, posezona

    6. ekst. južen, spodnji:
    la bassa Italia južna Italija
    il basso Po spodnji Pad

    7. nižji, navaden:
    la bassa forza navadni vojaki
    basso clero nižja duhovščina
    messa bassa tiha maša

    8. ekst. nizek, nizkoten, podel:
    bassi istinti nizki nagoni

    9. nizek, majhen:
    basso prezzo nizka cena
    pressione bassa nizek tlak

    B) avv.

    1. dol, navzdol, nizko:
    guardare basso gledati navzdol
    colpire basso udariti, zadeti (pre)nizko
    volare basso nizko leteti

    2. tiho

    C) m

    1. spodnji del:
    l'iscrizione si trova sul basso della colonna napis je na spodnjem delu stebra
    scendere a basso, da basso iti dol, v pritličje

    2. pren.
    cadere in basso nizko pasti
    guardare qcn. dall'alto in basso gledati koga zviška
    gli alti e bassi della vita življenjski vzponi in padci, življenjske radosti in tegobe

    3. glasba bas:
    basso comico basso buffo
    basso continuo basso continuo, generalni bas

    4. kletno stanovanje (v Neaplju)
  • bastonata f

    1. udarec s palico

    2. pren. udarec, neuspeh:
    prendere una bastonata in affari doživeti poslovni neuspeh
  • bastone m

    1. palica:
    bastone nodoso grčava palica, gorjača
    bastone da passeggio sprehajalna palica
    bastone animato votla palica s skrito konico
    mettere i bastoni fra le ruote pren. metati polena pod noge
    usare il bastone e la carota uporabljati palico in korenček; malo zlepa, malo zgrda
    essere il bastone della vecchiaia biti opora v starosti

    2. znak dostojanstva, avtoritete:
    bastone di maresciallo maršalska palica
    bastone vescovile škofovska palica
    avere il bastone del comando pren. poveljevati, voditi
  • bàš adv.

    1. (prav, ravno) proprio, appunto:
    v dežju ni baš prijetno na pot con la pioggia non è proprio piacevole mettersi in viaggio

    2. (pač) ○, se, quando:
    delal je, kakor se mu je baš ljubilo lavorava come e quando gli garbava

    3. (ravnokar) or ora:
    baš je šel mimo è passato or ora
  • battere

    A) v. tr. (pres. batto)

    1. biti, tolči, udariti, tepsti:
    battere il cavallo con la frusta udariti konja z bičem
    battere i panni stepati obleko
    battere il grano mlatiti žito
    battere i frutti klatiti sadje
    battere la carne tolči meso
    battere la verdura sekljati zelenjavo
    battere la porta trkati na vrata
    battere un calcio di punizione šport izvajati kazenski strel
    battere moneta kovati denar
    battere a macchina, battere tipkati
    battere il tamburo udarjati na boben
    battere la grancassa pren. delati rompompom, zganjati velik hrup
    battere cassa pren. prositi, zahtevati denar
    battere il ferro finché è caldo pren. kovati železo, dokler je vroče
    battere l'acqua nel mortaio pren. zastonj se truditi
    battere la fiacca pren. pasti lenobo
    battere i tacchi pren. pokazati pete, popihati jo
    battere la strada, il marciapiede pren. ponujati se na ulici, vlačiti se
    battere i denti šklepetati z zobmi
    battere i piedi cepetati z nogami
    battere le mani ploskati
    battere il naso (in) pren. naleteti (na)
    non sapere dove battere il capo pren. ne vedeti, kaj storiti, biti obupan
    battersi il petto pren. kesati se
    senza battere ciglio ne da bi trenil z očesom
    battere le ali, le penne poleteti, vzleteti (tudi pren.);
    in un batter d'occhio v trenutku, hipoma
    battere il tempo udarjati takt
    battere una fortezza, una città obstreljevati trdnjavo, mesto
    battere in breccia pren. popolnoma potolči, poraziti

    2.
    battere la strada degli studi posvetiti se študiju
    battere la campagna pren. oddaljiti se od predmeta pogovora

    3. potolči, premagati:
    Italia batte Romania 1 a 0 Italija je premagala Romunijo z 1:0
    battere un primato, il record degli incassi potolči rekord, doseči rekorden iztržek

    B) v. intr.

    1. biti, udarjati:
    il sole batte sul castello sonce pripeka na grad
    la pioggia batte sui vetri dež bije po šipah
    il cuore mi batteva per l'emozione srce mi je razbijalo od vznemirjenja

    2. šport izvesti udarec (v igrah z žogo)

    3. biti (ura):
    all'orologio del campanile battevano le quattro ura na zvoniku je bila štiri

    4. pren. vlačiti se, prostituirati se na ulici

    5. vztrajati (pri), insistirati (na):
    battere sullo stesso tasto vztrajati pri istem vprašanju

    6.
    battere in ritirata, battersela pobegniti, popihati jo
    PREGOVORI: la lingua batte dove il dente duole preg. česar polno je srce, to vam usta govore

    C) ➞ battersi v. rifl. (pres. mi batto) boriti se, bojevati se:
    battersi per un'idea boriti se za idejo
    battersi all'ultimo sangue boriti se na življenje in smrt
  • battibaleno m trenutek, hip:
    in un battibaleno v trenutku, hipoma
  • battiscarpa avv. toskansko
    a battiscarpa v naglici, mimogrede:
    mangiare a battiscarpa kaj v naglici in stoje pojesti
  • báza (-e) f

    1. (osnova, podlaga) base:
    na bazi in base a, sulla base di

    2. voj. base:
    letalska, pomorska, vojaška baza base aerea, navale, militare
    baza za raketne izstrelke, vesoljska baza base missilistica, spaziale
    vrniti se v bazo rientrare alla base

    3. anat. base (di un organo); um.
    baza stebra base d'una colonna
    artikulacijska baza base d'articolazione
    polit. volivna baza base elettorale
    vet. krmna baza foraggi

    4. kem. base, alcali

    5. polit. base:
    preveriti voljo baze consultare la base
  • bazzicare

    A) v. tr. (pres. bazzico) obiskovati, pogosto hoditi:
    bazzicare luoghi pericolosi obiskovati nevarne kraje
    bazzicare qcn. družiti se s kom

    B) v. intr. pogosto hoditi (kam), zahajati:
    quel tale bazzica troppo in casa nostra možak hodi prepogosto k nam
    PREGOVORI: chi bazzica lo zoppo impara a zoppicare preg. s komer hodiš, s tem se obrodiš
  • beatitudine f

    1. relig. blaženost

    2. ekst. blaženost, sreča:
    godersi le vacanze in piena beatitudine uživati počitnice v blaženem miru
  • beccare

    A) v. tr. (pres. becco)

    1. zobati, pikati (s kljunom); kljuvati:
    la gallina becca il granoturco kokoš zoblje koruzo

    2. ekst. šalj. kaj malega pojesti, prigrizniti:
    beccare qcs prima di pranzo kaj malega pojesti pred kosilom

    3. pren. pog. pridobiti, doseči (s srečo ali zvijačo):
    beccarsi un premio dobiti nagrado

    4. stakniti, pobrati, dobiti:
    beccarsi un malanno stakniti bolezen
    beccarsi un ceffone dobiti klofuto

    5. zalotiti:
    l'hanno beccato mentre rubava zalotili so ga pri kraji

    B) v. intr.

    1. pog. izgubiti, biti poražen:
    la Juventus ha beccato dall'ultimo in classifica šport Juventus je izgubil z zadnje uvrščenim moštvom

    2. nasesti, naivno verjeti:
    ha beccato nasedel je
  • becco1 m (pl. -chi)

    1. kljun:
    ecco fatto il becco all'oca pren. šalj. no, pa je vse opravljeno
    non avere il becco di un quattrino pren. ne imeti niti prebite pare

    2. pren. šalj. usta, kljun, goflja:
    aprire, chiudere il becco odpreti, zapreti kljun; spregovoriti, umolkniti
    tenere il becco chiuso držati gofljo, molčati
    avere il becco lungo gobezdati
    mettere il becco in qcs. kam vtikati nos
    restare a becco asciutto ostati praznih rok
    bagnarsi il becco, mettere il becco a, in molle omočiti si grlo

    3. dulec, kljun, nos (pri posodi)

    4. glasba ustnik

    5.
    il becco del gas plinski gorilnik

    6.
    becco d'oca lasnica
  • becco2 m (pl. -chi)

    1. kozel

    2. pren. pog. prevarani mož, rogonosec:
    essere becco e bastonato utrpeti škodo in povrh posmeh
  • beffare

    A) v. tr. (pres. bēffo) prevarati, preslepiti; zasmehovati (koga), rogati se (komu)

    B) ➞ beffarsi v. rifl. (pres. mi bēffo) norčevati se:
    beffarsi di tutto e di tutti norčevati se iz vsega in vseh
  • bég1 (-a) m

    1. fuga:
    pognati, spustiti se v beg darsi alla fuga, fuggire
    zapoditi sovražnika v beg mandare in fuga il nemico
    paničen beg fuga panica
    zločinec je na begu il criminale è latitante

    2. pren. evasione, fuga:
    beg iz zapora evasione (dal carcere)
    beg iz stvarnosti fuga dalla realtà

    3. knjiž. fuga:
    ekon. beg kapitala fuga dei capitali
    beg možganov fuga dei cervelli
    beg z dežele fuga, esodo dalle campagne; deruralizzazione
  • begúnski (-a -o) adj. dei profughi:
    begunsko taborišče, begunski center campo profughi
    begunska vlada governo in esilio