Franja

Zadetki iskanja

  • orientírati (-am)

    A) perf., imperf.

    1. orientare, orizzontare

    2. avviare, indirizzare

    B) orientírati se (-am se) perf., imperf. refl.

    1. orientarsi, orizzontarsi:
    orientirati se s kompasom in zemljevidom orientarsi con la bussola e la carta geografica
    orientirati se po zvezdah orientarsi secondo le stelle

    2. (zgledovati se) orientarsi, regolarsi

    3. indirizzarsi (verso), puntare (su):
    orientirati se na izvoz puntare sull'esportazione
  • originálen (-lna -o) adj.

    1. originale:
    originalna izdaja edizione originale

    2. (pristen) originale; autentico:
    originalna slika quadro originale, autentico

    3. (prvoten, prvi) originale; originario:
    originalno besedilo je bilo nepopravljivo poškodovano il testo originario è stato irrimediabilmente danneggiato
  • originario agg. (m pl. -ri)

    1. ki prihaja:
    il gelso è originario della Cina murva prihaja s Kitajskega

    2. prvoten, izviren; originalen

    3. izvoren
  • ormai avv. pa; že:
    ancora un po' e siamo ormai arrivati še malo, pa smo na cilju
    è ormai un mese che aspetto že mesec dni čakam
  • ōro m

    1. kem. zlato (Au):
    oro bianco belo zlato
    oro fino čisto, suho zlato
    oro falso, matto (similoro) imitirano zlato
    oro in foglia zlata folija
    oro in verghe zlato v palicah
    d'oro zlat (tudi pren.);
    in oro zlat
    lavaggio dell'oro izpiranje zlata
    dare l'oro pozlatiti
    legare in oro vdelati v zlato
    consiglio d'oro pren. nesebičen nasvet
    cuore d'oro pren. zlato srce
    parole d'oro pren. modre besede
    prendere tutto per oro colato pren. biti naiven, vse naivno verjeti
    vendere qcs. a peso d'oro pren. kaj prodati zelo drago
    oro nero pren. črno zlato, nafta

    2. zlato, zlatnik; ekst. denar, bogastvo:
    nuotare nell'oro pren. valjati se v zlatu, biti zelo bogat
    per tutto l'oro del mondo pren. za nič na svetu

    3. zlato rumena barva

    4.
    ori pl. zlatnina, zlati nakit
    PREGOVORI: non è tutt'oro quel che riluce preg. ni vse zlato, kar se sveti
  • ōrto1 m vrt:
    orto botanico botanični vrt
    orto forestale drevesnica
    orto secco herbarij
    la via dell'orto pren. najlažja pot
    coltivare il proprio orto pren. obdelavati svoj vrt, brigati se za svoje zadeve
    non è erba del suo orto pren. to pa ni zraslo na njegovem zelniku
    star coi frati a zappare l'orto pren. prilagoditi se sredini
  • osébek (-bka) m

    1. lingv. soggetto:
    osebek in povedek soggetto e predicato

    2. biol. (organizem) individuo

    3. pejor. soggetto, individuo, tipo
  • osébno adv. individualmente, personalmente, in persona; stesso; brevi manu:
    predsednik osebno je odprl razstavo la mostra è stata innaugurata dal presidente stesso
  • osébnost (-i) f

    1. personalità, individualità:
    biti formirana osebnost essere una personalità formata, completa

    2. personaggio:
    vplivna, zgodovinska osebnost personalità, autorità, personaggio autorevole, storico
    legendarna osebnost personaggio da leggenda, leggendario
    gosta so sprejeli predsednik republike in druge visoke osebnosti l'illustre ospite fu ricevuto dal presidente della Repubblica e dalle massime autorità del Paese

    3. psiht. personalità:
    ekstrovertirana, introvertirana osebnost personalità estroversa, introversa
    disociacija, integracija osebnosti dissociazione, integrazione della personalità

    4. polit.
    kult osebnosti culto della personalità
  • oséka (-e) f geogr. riflusso, bassa marea:
    plima in oseka flusso e riflusso
  • ôsel (ôsla) m

    1. zool. asino, ciuco, somaro (Equus asinus):
    osel riga l'asino raglia
    jahati na oslu cavalcare l'asino
    natovorjen kot osel carico come un asino
    trmast kot osel testardo come un mulo
    to ti je kronan osel un asino calzato e vestito

    2. pren. asino, somaro:
    kakšen osel sem bil, da sem verjel che asino sono stato a credere
    molči, osel zitto, asino che non sei altro
    pog. kazati komu osle fare sberleffi a uno, sbeffeggiare qcn.
    PREGOVORI:
    kjer osel leži, tam dlako pusti la persona incivile si riconosce dai segni che lascia
    osel gre samo enkrat na led l'asino dov'è cascato una volta, non ci ricasca la seconda
  • oskŕba (-e) f

    1. cura, sostentamento; sussistenza:
    polna, popolna oskrba vitto e alloggio

    2. approvvigionamento, rifornimento; dotazione

    3. assistenza (medica)
  • oslepíti (-ím) | oslepljeváti (-újem) perf., imperf. tr.

    1. accecare, privare della vista (tudi pren.); abbacinare:
    strast ga je oslepila è accecato dalla passione

    2. agr. accecare, asportare le gemme, gli occhi
  • osnóva (-e) f

    1. base, fondamento:
    materialna osnova base materiale
    trditev brez osnove affermazione priva di fondamento
    davčna osnova base imponibile
    pokojninska osnova quota pensionabile

    2. osnove (pl.) elementi, principi; lineamenti; nozioni; rudimenti:
    osnove matematike elementi di matematica

    3. lingv. tema

    4. tekst. ordito

    5. mat. base
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    družina je osnova človeške družbe la famiglia è la cellula elementare della società
    v osnovi sostanzialmente, in sostanza
    biol. dedna osnova gene
    mat. korenska, logaritemska osnova, osnova potence base di una radice, di un logaritmo, di una potenza
    agr. krmna osnova foraggi
    obrt. vezilna osnova tessuto base
  • osnován (-a -o) adj.

    1. creato, istituito, fondato

    2. osnovan na basato, che si fonda su; che si rifà, si ispira a:
    delo je osnovano na ljudski motiviki l'opera si ispira a motivi popolari

    3. fondato, attendibile, plausibile:
    sum ni osnovan il sospetto è infondato, privo di fondatezza
  • osnóven (-vna -o) adj.

    1. fondamentale, elementare, basilare; base:
    osnovni pojmi neke znanosti i concetti fondamentali di una scienza
    osnovna načela principi fondamentali, basilari
    osnovna plača salario base

    2. principale, primo:
    osnovna dolžnost il primo dovere
    osnovna naloga il compito principale

    3. elementare:
    osnovna šola scuola elementare

    4. di base, essenziale

    5. teh. di fondo:
    osnovna barva tinta di fondo
    min. osnovna celica cellula base
    šport. osnovna črta linea di fondo
    lingv. osnovna in določilna beseda zloženke radicale e determinante del composto
    ekon. osnovna glavnica capitale sociale
    pren. osnovna ideja, načela idea madre, vangelo
    osnovna konstanta costante universale
    osnovna plača salario base
    mat. osnovna ploskev, stranica base
    fiziol. osnovna presnova metabolismo basale
    lingv. osnovna stopnja pridevnika grado positivo dell'aggettivo
    ekon. osnovna sredstva beni fissi
    um. osnovna barva mestica
    jur. osnovne človekove pravice diritti umani fondamentali
    teh. osnovne enote unità fondamentali
    tekst. osnovne niti fili dell'ordito
    ekst. osnovna pravila decalogo
    mat. osnovne računske operacije operazioni fondamentali dell'aritmetica
    fiz. osnovni delec particella elementare
    fiz. osnovni naboj carica elementare
    lingv. osnovni pomen besede significato fondamentale
    osnovni podatki estremi
    muz. osnovni ton tonica
    tekst. osnovni valj subbio di ordito
    pren. (ključno) osnovno delo chiave di volta
    pren. osnovno znanje alfabeto
  • ōspite

    A) m, f

    1. gostitelj, gostiteljica:
    andarsene insalutato ospite oditi, odkuriti jo (brez pozdrava)

    2. gost, gostja

    3. biol. gostitelj
    PREGOVORI: l'ospite è come il pesce, dopo tre giorni puzza preg. gost je kot riba, po treh dneh smrdi

    B) agg. šport gostujoč:
    squadra ospite gostujoče moštvo
  • ōsso m (f pl. -sa, m pl. -si) (ženska množina se uporablja za človeške kosti in kot kolektivno ime, moška pa za živalske kosti in v prenesenem pomenu)

    1. anat. kost:
    avere le ossa rotte pren. biti na smrt utrujen
    essere di buon osso pren. biti odporen
    essere di carne e ossa pren. biti iz mesa in krvi
    essere guasto nelle ossa pren. biti pokvarjen do dna duše
    essere innamorato fino all'osso biti noro zaljubljen
    in carne e ossa osebno
    farci l'osso pren. navaditi se (na)
    rimetterci l'osso del collo pren. propasti
    osso duro da rodere pren. trd oreh
    una pioggia che bagna fino all'osso pren. dež, ki zmoči do kože
    un sacco d'ossa pren. suh ko smrt

    2. kost (zaklane živali):
    carne senz'osso meso brez kosti
    un osso che va di traverso pren. nadloga, zoprnija

    3. zool.
    osso di balena (fanone) kitov vos

    4. koščica:
    l'osso della pesca breskova koščica
  • ostájati (-am) | ostáti (ostánem) imperf., perf.

    1. restare, rimanere, fermarsi; trattenersi:
    ob večerih ostaja doma le sere resta a casa
    zaradi dobre postrežbe in ugodnih cen gostje ostajajo več dni per l'ottimo servizio e i prezzi favorevoli gli ospiti si trattengono più giorni

    2. (biti še neporabljen, presegati potrebno mero)
    hrane dobimo toliko, da ostaja ci danno tanto da mangiare che ne resta
    (biti še edino primeren, mogoč) ostaja le še vdaja non ci rimane altro che la resa

    3. (z oslabljenim pomenom, s povedkovim določilom) restare, rimanere, mantenersi:
    ostati buden rimanere desti
    ostati ravnodušen rimanere indifferenti
    ostati brez kruha restare senza niente da mangiare
    ostati sam rimanere soli
    ostajati mlad mantenersi giovani

    4. (ohraniti se, biti veljaven, obstajati) restare:
    od cerkve je ostal zvonik della chiesa è rimasto solo il campanile
    omejitve uvoza bodo še ostale le limitazioni dell'import rimarranno
    pesnikovo delo bo ostalo l'opera del poeta resterà, sopravviverà
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    ostalo mu je še nekaj nemških besed ricorda ancora poche parole di tedesco
    ostati mož besede essere di parola, mantenere le promesse
    ostati zapisano v zgodovini restare scritto nella storia
    hiša je ostala sinu la casa fu ereditata dal figlio, andò al figlio
    ostati brez uspeha non essere accolto (domanda)
    nobene ne ostati komu dolžan rispondere per le rime, a tono
    ostati praznih rok restare a mani vuote
    ostati brez besed rimanere ammutoliti, senza parola
    ostati brez prebite pare restare al verde
    ostati brez strehe (nad glavo) perdere la casa, restare senza tetto
    ostati na cedilu restare a bocca asciutta
    ostati na cesti essere licenziato, sfrattato
    ostati na dolgu restare in debito
    mesto so porušili, da ni ostal kamen na kamnu la città è stata completamente distrutta
    ostati na miru, pri miru non muoversi
    ostale so jim glave na ramah sono rimasti vivi
    ostati pri besedah non far che parlare
    ostati pri obljubah fare promesse da marinaio
    ostati pri starem non cambiare niente
    ostati pri stvari limitarsi a discutere, a parlare della cosa
    ostati v lepem spominu avere di qcs. un piacevole ricordo
    ostati v ušesih ricordare una melodia, essere orecchiabile
    ostati z dolgim nosom restare con un palmo di naso
    naj ostane med nama resti fra noi
    to mi bo ostalo vse življenje pred očmi lo ricorderò tutta la vita
    ostati daleč zadaj essere superato di gran lunga
    pog. kje sva ostala dove siamo rimasti
    jur. ostati pri izpovedi ribadire la confessione
    štiri v sedemindvajset gre šestkrat, ostane tri quattro in ventisette sta sei volte, resta tre, col resto di tre
    PREGOVORI:
    kdor zgodaj vstaja, mu kruha ostaja le ore del mattino han l'oro in bocca
  • ōste m (f -essa) krčmar, krčmarica
    PREGOVORI: domandare all'oste se il vino è buono preg. postavljati neumna, nepotrebna vprašanja
    fare i conti senza l'oste preg. delati račune brez krčmarja