orientírati (-am)
A) perf., imperf.
1. orientare, orizzontare
2. avviare, indirizzare
B) orientírati se (-am se) perf., imperf. refl.
1. orientarsi, orizzontarsi:
orientirati se s kompasom in zemljevidom orientarsi con la bussola e la carta geografica
orientirati se po zvezdah orientarsi secondo le stelle
2. (zgledovati se) orientarsi, regolarsi
3. indirizzarsi (verso), puntare (su):
orientirati se na izvoz puntare sull'esportazione
Zadetki iskanja
- originálen (-lna -o) adj.
1. originale:
originalna izdaja edizione originale
2. (pristen) originale; autentico:
originalna slika quadro originale, autentico
3. (prvoten, prvi) originale; originario:
originalno besedilo je bilo nepopravljivo poškodovano il testo originario è stato irrimediabilmente danneggiato - originario agg. (m pl. -ri)
1. ki prihaja:
il gelso è originario della Cina murva prihaja s Kitajskega
2. prvoten, izviren; originalen
3. izvoren - ormai avv. pa; že:
ancora un po' e siamo ormai arrivati še malo, pa smo na cilju
è ormai un mese che aspetto že mesec dni čakam - ōro m
1. kem. zlato (Au):
oro bianco belo zlato
oro fino čisto, suho zlato
oro falso, matto (similoro) imitirano zlato
oro in foglia zlata folija
oro in verghe zlato v palicah
d'oro zlat (tudi pren.);
in oro zlat
lavaggio dell'oro izpiranje zlata
dare l'oro pozlatiti
legare in oro vdelati v zlato
consiglio d'oro pren. nesebičen nasvet
cuore d'oro pren. zlato srce
parole d'oro pren. modre besede
prendere tutto per oro colato pren. biti naiven, vse naivno verjeti
vendere qcs. a peso d'oro pren. kaj prodati zelo drago
oro nero pren. črno zlato, nafta
2. zlato, zlatnik; ekst. denar, bogastvo:
nuotare nell'oro pren. valjati se v zlatu, biti zelo bogat
per tutto l'oro del mondo pren. za nič na svetu
3. zlato rumena barva
4.
ori pl. zlatnina, zlati nakit
PREGOVORI: non è tutt'oro quel che riluce preg. ni vse zlato, kar se sveti - ōrto1 m vrt:
orto botanico botanični vrt
orto forestale drevesnica
orto secco herbarij
la via dell'orto pren. najlažja pot
coltivare il proprio orto pren. obdelavati svoj vrt, brigati se za svoje zadeve
non è erba del suo orto pren. to pa ni zraslo na njegovem zelniku
star coi frati a zappare l'orto pren. prilagoditi se sredini - osébek (-bka) m
1. lingv. soggetto:
osebek in povedek soggetto e predicato
2. biol. (organizem) individuo
3. pejor. soggetto, individuo, tipo - osébno adv. individualmente, personalmente, in persona; stesso; brevi manu:
predsednik osebno je odprl razstavo la mostra è stata innaugurata dal presidente stesso - osébnost (-i) f
1. personalità, individualità:
biti formirana osebnost essere una personalità formata, completa
2. personaggio:
vplivna, zgodovinska osebnost personalità, autorità, personaggio autorevole, storico
legendarna osebnost personaggio da leggenda, leggendario
gosta so sprejeli predsednik republike in druge visoke osebnosti l'illustre ospite fu ricevuto dal presidente della Repubblica e dalle massime autorità del Paese
3. psiht. personalità:
ekstrovertirana, introvertirana osebnost personalità estroversa, introversa
disociacija, integracija osebnosti dissociazione, integrazione della personalità
4. polit.
kult osebnosti culto della personalità - oséka (-e) f geogr. riflusso, bassa marea:
plima in oseka flusso e riflusso - ôsel (ôsla) m
1. zool. asino, ciuco, somaro (Equus asinus):
osel riga l'asino raglia
jahati na oslu cavalcare l'asino
natovorjen kot osel carico come un asino
trmast kot osel testardo come un mulo
to ti je kronan osel un asino calzato e vestito
2. pren. asino, somaro:
kakšen osel sem bil, da sem verjel che asino sono stato a credere
molči, osel zitto, asino che non sei altro
pog. kazati komu osle fare sberleffi a uno, sbeffeggiare qcn.
PREGOVORI:
kjer osel leži, tam dlako pusti la persona incivile si riconosce dai segni che lascia
osel gre samo enkrat na led l'asino dov'è cascato una volta, non ci ricasca la seconda - oskŕba (-e) f
1. cura, sostentamento; sussistenza:
polna, popolna oskrba vitto e alloggio
2. approvvigionamento, rifornimento; dotazione
3. assistenza (medica) - oslepíti (-ím) | oslepljeváti (-újem) perf., imperf. tr.
1. accecare, privare della vista (tudi pren.); abbacinare:
strast ga je oslepila è accecato dalla passione
2. agr. accecare, asportare le gemme, gli occhi - osnóva (-e) f
1. base, fondamento:
materialna osnova base materiale
trditev brez osnove affermazione priva di fondamento
davčna osnova base imponibile
pokojninska osnova quota pensionabile
2. osnove (pl.) elementi, principi; lineamenti; nozioni; rudimenti:
osnove matematike elementi di matematica
3. lingv. tema
4. tekst. ordito
5. mat. base
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
družina je osnova človeške družbe la famiglia è la cellula elementare della società
v osnovi sostanzialmente, in sostanza
biol. dedna osnova gene
mat. korenska, logaritemska osnova, osnova potence base di una radice, di un logaritmo, di una potenza
agr. krmna osnova foraggi
obrt. vezilna osnova tessuto base - osnován (-a -o) adj.
1. creato, istituito, fondato
2. osnovan na basato, che si fonda su; che si rifà, si ispira a:
delo je osnovano na ljudski motiviki l'opera si ispira a motivi popolari
3. fondato, attendibile, plausibile:
sum ni osnovan il sospetto è infondato, privo di fondatezza - osnóven (-vna -o) adj.
1. fondamentale, elementare, basilare; base:
osnovni pojmi neke znanosti i concetti fondamentali di una scienza
osnovna načela principi fondamentali, basilari
osnovna plača salario base
2. principale, primo:
osnovna dolžnost il primo dovere
osnovna naloga il compito principale
3. elementare:
osnovna šola scuola elementare
4. di base, essenziale
5. teh. di fondo:
osnovna barva tinta di fondo
min. osnovna celica cellula base
šport. osnovna črta linea di fondo
lingv. osnovna in določilna beseda zloženke radicale e determinante del composto
ekon. osnovna glavnica capitale sociale
pren. osnovna ideja, načela idea madre, vangelo
osnovna konstanta costante universale
osnovna plača salario base
mat. osnovna ploskev, stranica base
fiziol. osnovna presnova metabolismo basale
lingv. osnovna stopnja pridevnika grado positivo dell'aggettivo
ekon. osnovna sredstva beni fissi
um. osnovna barva mestica
jur. osnovne človekove pravice diritti umani fondamentali
teh. osnovne enote unità fondamentali
tekst. osnovne niti fili dell'ordito
ekst. osnovna pravila decalogo
mat. osnovne računske operacije operazioni fondamentali dell'aritmetica
fiz. osnovni delec particella elementare
fiz. osnovni naboj carica elementare
lingv. osnovni pomen besede significato fondamentale
osnovni podatki estremi
muz. osnovni ton tonica
tekst. osnovni valj subbio di ordito
pren. (ključno) osnovno delo chiave di volta
pren. osnovno znanje alfabeto - ōspite
A) m, f
1. gostitelj, gostiteljica:
andarsene insalutato ospite oditi, odkuriti jo (brez pozdrava)
2. gost, gostja
3. biol. gostitelj
PREGOVORI: l'ospite è come il pesce, dopo tre giorni puzza preg. gost je kot riba, po treh dneh smrdi
B) agg. šport gostujoč:
squadra ospite gostujoče moštvo - ōsso m (f pl. -sa, m pl. -si) (ženska množina se uporablja za človeške kosti in kot kolektivno ime, moška pa za živalske kosti in v prenesenem pomenu)
1. anat. kost:
avere le ossa rotte pren. biti na smrt utrujen
essere di buon osso pren. biti odporen
essere di carne e ossa pren. biti iz mesa in krvi
essere guasto nelle ossa pren. biti pokvarjen do dna duše
essere innamorato fino all'osso biti noro zaljubljen
in carne e ossa osebno
farci l'osso pren. navaditi se (na)
rimetterci l'osso del collo pren. propasti
osso duro da rodere pren. trd oreh
una pioggia che bagna fino all'osso pren. dež, ki zmoči do kože
un sacco d'ossa pren. suh ko smrt
2. kost (zaklane živali):
carne senz'osso meso brez kosti
un osso che va di traverso pren. nadloga, zoprnija
3. zool.
osso di balena (fanone) kitov vos
4. koščica:
l'osso della pesca breskova koščica - ostájati (-am) | ostáti (ostánem) imperf., perf.
1. restare, rimanere, fermarsi; trattenersi:
ob večerih ostaja doma le sere resta a casa
zaradi dobre postrežbe in ugodnih cen gostje ostajajo več dni per l'ottimo servizio e i prezzi favorevoli gli ospiti si trattengono più giorni
2. (biti še neporabljen, presegati potrebno mero)
hrane dobimo toliko, da ostaja ci danno tanto da mangiare che ne resta
(biti še edino primeren, mogoč) ostaja le še vdaja non ci rimane altro che la resa
3. (z oslabljenim pomenom, s povedkovim določilom) restare, rimanere, mantenersi:
ostati buden rimanere desti
ostati ravnodušen rimanere indifferenti
ostati brez kruha restare senza niente da mangiare
ostati sam rimanere soli
ostajati mlad mantenersi giovani
4. (ohraniti se, biti veljaven, obstajati) restare:
od cerkve je ostal zvonik della chiesa è rimasto solo il campanile
omejitve uvoza bodo še ostale le limitazioni dell'import rimarranno
pesnikovo delo bo ostalo l'opera del poeta resterà, sopravviverà
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
ostalo mu je še nekaj nemških besed ricorda ancora poche parole di tedesco
ostati mož besede essere di parola, mantenere le promesse
ostati zapisano v zgodovini restare scritto nella storia
hiša je ostala sinu la casa fu ereditata dal figlio, andò al figlio
ostati brez uspeha non essere accolto (domanda)
nobene ne ostati komu dolžan rispondere per le rime, a tono
ostati praznih rok restare a mani vuote
ostati brez besed rimanere ammutoliti, senza parola
ostati brez prebite pare restare al verde
ostati brez strehe (nad glavo) perdere la casa, restare senza tetto
ostati na cedilu restare a bocca asciutta
ostati na cesti essere licenziato, sfrattato
ostati na dolgu restare in debito
mesto so porušili, da ni ostal kamen na kamnu la città è stata completamente distrutta
ostati na miru, pri miru non muoversi
ostale so jim glave na ramah sono rimasti vivi
ostati pri besedah non far che parlare
ostati pri obljubah fare promesse da marinaio
ostati pri starem non cambiare niente
ostati pri stvari limitarsi a discutere, a parlare della cosa
ostati v lepem spominu avere di qcs. un piacevole ricordo
ostati v ušesih ricordare una melodia, essere orecchiabile
ostati z dolgim nosom restare con un palmo di naso
naj ostane med nama resti fra noi
to mi bo ostalo vse življenje pred očmi lo ricorderò tutta la vita
ostati daleč zadaj essere superato di gran lunga
pog. kje sva ostala dove siamo rimasti
jur. ostati pri izpovedi ribadire la confessione
štiri v sedemindvajset gre šestkrat, ostane tri quattro in ventisette sta sei volte, resta tre, col resto di tre
PREGOVORI:
kdor zgodaj vstaja, mu kruha ostaja le ore del mattino han l'oro in bocca - ōste m (f -essa) krčmar, krčmarica
PREGOVORI: domandare all'oste se il vino è buono preg. postavljati neumna, nepotrebna vprašanja
fare i conti senza l'oste preg. delati račune brez krčmarja