óni (-a -o) pron.; adj.
1. quello, quella:
tega človeka poznam osebno, tistega po videzu, onega pa sploh ne quest'uomo lo conosco di persona, codesto di vista, quello non lo conosco affatto
2. (izraža odmaknjenost v preteklosti) altro:
oni dan je prišel stric iz Amerike l'altro giorno è arrivato lo zio dall'America
3. (v samost. rabi) quello lì, quella lì; il coso:
ves večer je silil vame oni, kako mu je že ime tutta la sera m'ha importunato il coso, com'è che si chiama
4. pren. ta ali oni, ona (izraža poljubnost) questo (-a) o quello (-a):
pojav nastopa v tej ali oni obliki il fenomeno si manifesta in questa o quella forma
5. (tisti, tista, tisto) quello, quella:
v onih časih se je živelo bolj zdravo a quei tempi si viveva in modo più sano
oni svet l'altro mondo, l'aldilà
evf. spraviti koga na oni svet mandare qcn. all'altro mondo, uccidere qcn.
Zadetki iskanja
- onorare
A) v. tr. (pres. onoro)
1. častiti, počastiti:
onorare la memoria dei caduti počastiti spomin padlih
onorare il padre e la madre spoštovati očeta in mater
onorare qcn. con una nomina komu izkazati časti z imenovanjem
onorare qcn. della propria amicizia komu izkazati čast s svojim prijateljstvom
onorare i defunti počastiti spomin na pokojne
2. relig. častiti
3. izpolniti obveznosti, plačati, izplačati:
onorare una cambiale plačati menico
B) ➞ onorarsi v. rifl. (pres. mi onoro) (fregiarsi) šteti si v čast:
onorarsi dell'amicizia di qcn. šteti si v čast prijateljstvo s kom - opazíti (-im) | opážati (-am) perf., imperf.
1. scorgere, avvertire, avvistare, accorgersi, avvedersi (di):
opaziti prve znake bolezni avvertire i primi sintomi della malattia
2. notare, scoprire:
kritiki so zbirko opazili la raccolta è stata notata dalla critica - opazoválec (-lca) | -lka (-e) m, f
1. osservatore (-trice):
umetnik je dober opazovalec l'artista è un acuto osservatore
2. ekst. osservatore (-trice):
diplomatski, politični opazovalci osservatori diplomatici, politici - ōpera f
1. delo, dejanje; dejavnost:
l'opera educatrice della scuola vzgojna dejavnost šole
fare opera di pace delati za mir
fare ogni opera prizadevati si, truditi se na vse načine
per opera sua po njegovi, njeni zaslugi
2. delo, delovanje, učinek
3. delo (materialno):
l'opera del falegname mizarsko delo
mettersi a opera lotiti se dela; stopiti v uk
stare a opera dninariti
4. delo (materialni proizvod):
è opera delle mie mani to je delo mojih rok, to sem sam naredil
opere in legno, in muratura lesena, zidarska dela
5. delo (umsko, umetniško):
l'opera loda il maestro delo mojstra hvali
l'opera del pittore, del poeta, del musicista slikarsko, pesniško, glasbeno delo
indice delle opere e degli autori kazalo del in avtorjev
6. dobrodelna ustanova
7. (fabbriceria) cerkvena uprava; stavbarnica:
l'opera del duomo stolnična stavbarnica; stolnični muzej
8. delo, zgradba, konstrukcija:
opera in ferro železna konstrukcija
opera viva, morta navt. ladja nad črto ugreza, pod črto ugreza
9. voj. utrdba
10. tekstil vzorec:
tessuto a opera vzorčasta tkanina
11. glasba opera:
opera buffa komična opera
opera seria resna opera
libretto d'opera operni libreto
opera dei pupi gled. lutkovno gledališče
12. ekst. operno gledališče - operare
A) v. tr. (pres. ōpero)
1. delati, izvršiti:
operare miracoli delati čudeže
2. med. operirati; izpeljati, izvesti operacijo:
operare qcn. d'urgenza koga nujno operirati
3. tekstil vtkati vzorce:
operare la seta tkati vzorce v svilo
B) v. intr.
1. delovati, biti dejaven:
operare contro qcn. delati proti komu, zoper koga
operare a favore di qcn. delati v korist koga, komu v prid
la ditta opera nel settore delle esportazioni podjetje dela v izvozu
2. delovati, učinkovati
3. voj. izvesti, izvajati operacije
C) ➞ operarsi v. rifl. (pres. mi ōpero)
1. (verificarsi) izvršiti se; dogoditi, dogajati se; priti, prihajati do:
si è operato in lui un radicale mutamento pri njem je prišlo do globoke spremembe
2. med. operirati se; dati se operirati; biti operiran - opinione f
1. mnenje, sodba; domneva:
essere dell'opinione che meniti, soditi, da
è opinione che prevladuje mnenje, da
2. mnenje, glas; ugled:
avere buona, cattiva opinione di qcn., di qcs. imeti dobro, slabo mnenje o kom, o čem
avere grande opinione di sé visoko se ceniti
godere buona opinione uživati ugled; biti čislan, spoštovan
l'opinione corrente javno mnenje
l'opinione pubblica javno mnenje - opléti (oplévem)
A) tr. sarchiare, strappare le erbacce
B) opléti (oplévem) intr. aver finito; pog. essere rovinati, fritti, spacciati; star fresco; aver perso la stima, il favore di qcn.:
kot igralec je oplel è un atleta (ormai) suonato
pri meni si oplel con te ho finito, di te non ne voglio più sapere
če nas odkrijejo, smo opleli se ci scoprono siamo (bell'e) fritti - opozícija (-e) f
1. polit. opposizione; partiti d'opposizione:
parlamentarna, zunajparlamentarna opozicija opposizione parlamentare, extraparlamentare
2. (nasprotovanje) opposizione, disaccordo
3. astr. opposizione:
konjunkcija in opozicija congiunzione e opposizione
4. lingv. opposizione - opráviti (-im) | oprávljati (-am) perf., imperf.
1. fare, eseguire, sbrigare, compiere, disimpegnare; coprire:
opravljati svoje dolžnosti disimpegnare le proprie mansioni
opraviti izpit dare, superare l'esame; pog. fare l'esame
opraviti svojo dolžnost fare, compiere il proprio dovere
opraviti nalogo eseguire un compito
opraviti nakupe fare acquisti
opraviti operacijo fare, eseguire un'operazione
pog. opraviti malo, veliko potrebo fare un bisognino, i propri bisogni
opravljati funkcijo coprire una carica
opraviti hišna dela sbrigare le faccende domestiche
2. combinare, riuscire a fare:
s solzami ne boš nič opravila col pianto non combinerai niente
3. liquidare; troncare (con qcn., con qcs.); rifiutare, respingere:
z njim sem opravil con lui ho troncato, l'ho mollato
nakratko opraviti s predlogom respingere la proposta
4. pren. esser finito, fallito:
kot igralec je opravil è un attore finito
5. imeti opraviti s aver da fare con, occuparsi di:
imeti opraviti s kuho occuparsi di cucina
imeti opraviti z ljudmi aver da fare con la gente
nesrečo je zakrivil sam, slaba cesta ni imela pri tem nič opraviti l'incidente l'ha provocato lui, il cattivo fondo stradale non c'entra affatto
6. star. vestire
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
če nas odkrijejo, smo opravili se ci scoprono stiamo freschi
opraviti svoje ure in oditi fare le proprie ore lavorative e andarsene
pren. bolezen je opravila svoje colpa della malattia, la malattia ha fatto il suo
dolgo je žalovala, a čas je opravil svoje lo aveva pianto a lungo, poi col tempo si consolò
zvabil jo je v gozd in opravil svoje la portò nel bosco e la violentò
pijača je opravila svoje a furia di bere si ubriacò, divenne un alcolizzato
nareč. opravljati živino dar da mangiare alle bestie, accudire alle bestie
opraviti s kom ammazzare qcn.
šport. opraviti z nasprotnikom liquidare l'avversario
še ni imel opraviti z žensko non era mai stato con una donna, non aveva mai avuto da fare con una donna
mat. opraviti računsko operacijo eseguire un'operazione
rel. opraviti spoved confessarsi
rel. opravljati službo božjo celebrare la messa - óptičen (-čna -o) adj. ottico:
optična os asse ottica
optične naprave strumenti ottici
optično iskalo mirino
optično in akustično zaznavanje percezione ottica e acustica
optična prevara illusione ottica - ora1 f
1. ura; čas:
ora estiva, legale poletni čas
2. ura:
segnare le ore kazati uro
ora lavorativa delovna ura
le otto ore osem ur
essere a un'ora di cammino biti oddaljen uro hoda
che ora è? koliko je ura?
è l'una, sono le tre ura je ena, tri
a tarda ora pozno
di buon'ora zgodaj, zarana
l'ultima ora zadnja ura
fare le ore piccole pozno leči
3. ekst. čas, trenutek:
l'ora della verità pren. trenutek resnice, odločilni trenutek
fare ora ubijati čas
non veder l'ora nestrpno čakati
all'ultima ora v zadnjem trenutku
avvenimenti dell'ultima ora najnovejši dogodki
ore di punta prometne konice
è ora di andarsene čas je za odhod
da un'ora all'altra vsak trenutek
anzi ora predčasno
metterci un'ora per fare qcs. porabiti preveč časa za kaj
4. relig.
ora canonica kanonska ura; pren. ura za kosilo, za neko opravilo
dire le ore izmoliti molitve (ob določenih urah dneva) - ora2
A) avv.
1. zdaj, takoj:
or ora pravkar
e ora? kaj pa zdaj?
per ora zaenkrat, za zdaj, trenutno
ora come ora glede na trenutno stanje
d'ora in poi poslej
fin d'ora odslej
prima d'ora pred tem, prej
or è un anno, or sono due mesi pred letom dni, pred dvema mesecema
giorni or sono pred (nekaj) dnevi
2. (korelativno):
ora piange, ora ride zdaj se joka, zdaj se smeje
B) cong.
1. pa (adverzativno)
2. tedaj, no, in - oráti (ôrjem) imperf. ➞ zorati
1. agr. arare:
orati in branati arare ed erpicare
pren. orati ledino dissodare il terreno, essere un pioniere
2. ekst. solcare:
ladja orje ocean la nave solca l'oceano
3. essere combattuto, angustiato (da), arrovellare, assillare:
ljubosumnost orje v njem è combattuto dalla gelosia
težke misli mu orjejo po glavi brutti pensieri gli arrovellano la testa, lo assillano - orgán (-a) m
1. anat., zool., bot. organo:
govorni organi organi della favella, della parola
slušni organ, organ za vid organo dell'udito, organo della vista
spolni organi genitali
gibalni organi organi della locomozione
bot. vegetativni organi organi vegetativi
2. (oseba, skupina oseb glede na položaj, funkcijo v kaki skupnosti) organo:
izvršilni, nadzorni organi organi esecutivi, di controllo
preiskovalni organ organo investigativo
upravni organ organo direttivo; organo amministrativo
državni, občinski organi organi dello Stato, del comune
pravosodni organi (sodstvo) magistratura
3. časn. (glasilo) organo:
Avanti je organ Italijanske socialistične stranke l'Avanti è l'organo del PSI
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
anat. cevasti organi organi tubulari
notranji organi organi interni
zool. cvrčalni organ organo, apparato stridulante
biol. krvotvorni organi organi emopoietici - orgánski (-a -o) adj.
1. organico:
organske motnje disturbi organici
organska hiba difetto organico
2. (ki je del žive narave) organico:
organsko gnojilo concime organico
organska kemija chimica organica
organska snov sostanza organica
kem. organska kislina acido organico
3. pren. (skladen) organico, armonico, omogeneo; unitario:
organska povezanost med besedilom in melodijo legame organico di testo e melodia - ōrgia f (pl. -ge, gie)
1. relig. orgija (slavje pri starih Grkih in Rimljanih)
2. orgija; razvratno, razbrdano, opolzko veseljačenje
3. pren. orgija:
un'orgia di colori e di luci orgija barv in svetlobe
orgia di sangue krvava orgija - órgija (-e) f
1. rel. orgia
2. pren. orgia; ammucchiata; pren. baccanale:
prirediti orgijo fare un'orgia
udeleževati se orgij darsi alle orgie
3. pren. orgia:
orgija barv in svetlobe un'orgia di colori e di luci
krvava orgija orgia di sangue - orientare
A) v. tr. (pres. oriēnto)
1. usmeriti, usmerjati:
le finestre sono orientate a sud okna gledajo proti jugu
2. pren. usmeriti; napotiti
B) ➞ orientarsi v. rifl. (pres. mi oriēnto)
1. orientirati se; pren. znajti se:
una situazione intricata in cui è difficile orientarsi zapleten položaj, v katerem se je težko znajti
2. pren. usmeriti se - oriēnte m
1. orient, vzhod:
Venezia è a oriente di Padova Benetke so vzhodno od Padove
impero romano d'oriente vzhodnorimsko cesarstvo
2. Vzhod, vzhodne dežele:
Vicino, Medio Oriente Bližnji, Srednji vzhod
3.
Grande Oriente Veliki orient (osrednja prostozidarska loža)
4. biserna presojnost