Franja

Zadetki iskanja

  • óni (-a -o) pron.; adj.

    1. quello, quella:
    tega človeka poznam osebno, tistega po videzu, onega pa sploh ne quest'uomo lo conosco di persona, codesto di vista, quello non lo conosco affatto

    2. (izraža odmaknjenost v preteklosti) altro:
    oni dan je prišel stric iz Amerike l'altro giorno è arrivato lo zio dall'America

    3. (v samost. rabi) quello lì, quella lì; il coso:
    ves večer je silil vame oni, kako mu je že ime tutta la sera m'ha importunato il coso, com'è che si chiama

    4. pren. ta ali oni, ona (izraža poljubnost) questo (-a) o quello (-a):
    pojav nastopa v tej ali oni obliki il fenomeno si manifesta in questa o quella forma

    5. (tisti, tista, tisto) quello, quella:
    v onih časih se je živelo bolj zdravo a quei tempi si viveva in modo più sano
    oni svet l'altro mondo, l'aldilà
    evf. spraviti koga na oni svet mandare qcn. all'altro mondo, uccidere qcn.
  • onorare

    A) v. tr. (pres. onoro)

    1. častiti, počastiti:
    onorare la memoria dei caduti počastiti spomin padlih
    onorare il padre e la madre spoštovati očeta in mater
    onorare qcn. con una nomina komu izkazati časti z imenovanjem
    onorare qcn. della propria amicizia komu izkazati čast s svojim prijateljstvom
    onorare i defunti počastiti spomin na pokojne

    2. relig. častiti

    3. izpolniti obveznosti, plačati, izplačati:
    onorare una cambiale plačati menico

    B) ➞ onorarsi v. rifl. (pres. mi onoro) (fregiarsi) šteti si v čast:
    onorarsi dell'amicizia di qcn. šteti si v čast prijateljstvo s kom
  • opazíti (-im) | opážati (-am) perf., imperf.

    1. scorgere, avvertire, avvistare, accorgersi, avvedersi (di):
    opaziti prve znake bolezni avvertire i primi sintomi della malattia

    2. notare, scoprire:
    kritiki so zbirko opazili la raccolta è stata notata dalla critica
  • opazoválec (-lca) | -lka (-e) m, f

    1. osservatore (-trice):
    umetnik je dober opazovalec l'artista è un acuto osservatore

    2. ekst. osservatore (-trice):
    diplomatski, politični opazovalci osservatori diplomatici, politici
  • ōpera f

    1. delo, dejanje; dejavnost:
    l'opera educatrice della scuola vzgojna dejavnost šole
    fare opera di pace delati za mir
    fare ogni opera prizadevati si, truditi se na vse načine
    per opera sua po njegovi, njeni zaslugi

    2. delo, delovanje, učinek

    3. delo (materialno):
    l'opera del falegname mizarsko delo
    mettersi a opera lotiti se dela; stopiti v uk
    stare a opera dninariti

    4. delo (materialni proizvod):
    è opera delle mie mani to je delo mojih rok, to sem sam naredil
    opere in legno, in muratura lesena, zidarska dela

    5. delo (umsko, umetniško):
    l'opera loda il maestro delo mojstra hvali
    l'opera del pittore, del poeta, del musicista slikarsko, pesniško, glasbeno delo
    indice delle opere e degli autori kazalo del in avtorjev

    6. dobrodelna ustanova

    7. (fabbriceria) cerkvena uprava; stavbarnica:
    l'opera del duomo stolnična stavbarnica; stolnični muzej

    8. delo, zgradba, konstrukcija:
    opera in ferro železna konstrukcija
    opera viva, morta navt. ladja nad črto ugreza, pod črto ugreza

    9. voj. utrdba

    10. tekstil vzorec:
    tessuto a opera vzorčasta tkanina

    11. glasba opera:
    opera buffa komična opera
    opera seria resna opera
    libretto d'opera operni libreto
    opera dei pupi gled. lutkovno gledališče

    12. ekst. operno gledališče
  • operare

    A) v. tr. (pres. ōpero)

    1. delati, izvršiti:
    operare miracoli delati čudeže

    2. med. operirati; izpeljati, izvesti operacijo:
    operare qcn. d'urgenza koga nujno operirati

    3. tekstil vtkati vzorce:
    operare la seta tkati vzorce v svilo

    B) v. intr.

    1. delovati, biti dejaven:
    operare contro qcn. delati proti komu, zoper koga
    operare a favore di qcn. delati v korist koga, komu v prid
    la ditta opera nel settore delle esportazioni podjetje dela v izvozu

    2. delovati, učinkovati

    3. voj. izvesti, izvajati operacije

    C) ➞ operarsi v. rifl. (pres. mi ōpero)

    1. (verificarsi) izvršiti se; dogoditi, dogajati se; priti, prihajati do:
    si è operato in lui un radicale mutamento pri njem je prišlo do globoke spremembe

    2. med. operirati se; dati se operirati; biti operiran
  • opinione f

    1. mnenje, sodba; domneva:
    essere dell'opinione che meniti, soditi, da
    è opinione che prevladuje mnenje, da

    2. mnenje, glas; ugled:
    avere buona, cattiva opinione di qcn., di qcs. imeti dobro, slabo mnenje o kom, o čem
    avere grande opinione di sé visoko se ceniti
    godere buona opinione uživati ugled; biti čislan, spoštovan
    l'opinione corrente javno mnenje
    l'opinione pubblica javno mnenje
  • opléti (oplévem)

    A) tr. sarchiare, strappare le erbacce

    B) opléti (oplévem) intr. aver finito; pog. essere rovinati, fritti, spacciati; star fresco; aver perso la stima, il favore di qcn.:
    kot igralec je oplel è un atleta (ormai) suonato
    pri meni si oplel con te ho finito, di te non ne voglio più sapere
    če nas odkrijejo, smo opleli se ci scoprono siamo (bell'e) fritti
  • opozícija (-e) f

    1. polit. opposizione; partiti d'opposizione:
    parlamentarna, zunajparlamentarna opozicija opposizione parlamentare, extraparlamentare

    2. (nasprotovanje) opposizione, disaccordo

    3. astr. opposizione:
    konjunkcija in opozicija congiunzione e opposizione

    4. lingv. opposizione
  • opráviti (-im) | oprávljati (-am) perf., imperf.

    1. fare, eseguire, sbrigare, compiere, disimpegnare; coprire:
    opravljati svoje dolžnosti disimpegnare le proprie mansioni
    opraviti izpit dare, superare l'esame; pog. fare l'esame
    opraviti svojo dolžnost fare, compiere il proprio dovere
    opraviti nalogo eseguire un compito
    opraviti nakupe fare acquisti
    opraviti operacijo fare, eseguire un'operazione
    pog. opraviti malo, veliko potrebo fare un bisognino, i propri bisogni
    opravljati funkcijo coprire una carica
    opraviti hišna dela sbrigare le faccende domestiche

    2. combinare, riuscire a fare:
    s solzami ne boš nič opravila col pianto non combinerai niente

    3. liquidare; troncare (con qcn., con qcs.); rifiutare, respingere:
    z njim sem opravil con lui ho troncato, l'ho mollato
    nakratko opraviti s predlogom respingere la proposta

    4. pren. esser finito, fallito:
    kot igralec je opravil è un attore finito

    5. imeti opraviti s aver da fare con, occuparsi di:
    imeti opraviti s kuho occuparsi di cucina
    imeti opraviti z ljudmi aver da fare con la gente
    nesrečo je zakrivil sam, slaba cesta ni imela pri tem nič opraviti l'incidente l'ha provocato lui, il cattivo fondo stradale non c'entra affatto

    6. star. vestire
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    če nas odkrijejo, smo opravili se ci scoprono stiamo freschi
    opraviti svoje ure in oditi fare le proprie ore lavorative e andarsene
    pren. bolezen je opravila svoje colpa della malattia, la malattia ha fatto il suo
    dolgo je žalovala, a čas je opravil svoje lo aveva pianto a lungo, poi col tempo si consolò
    zvabil jo je v gozd in opravil svoje la portò nel bosco e la violentò
    pijača je opravila svoje a furia di bere si ubriacò, divenne un alcolizzato
    nareč. opravljati živino dar da mangiare alle bestie, accudire alle bestie
    opraviti s kom ammazzare qcn.
    šport. opraviti z nasprotnikom liquidare l'avversario
    še ni imel opraviti z žensko non era mai stato con una donna, non aveva mai avuto da fare con una donna
    mat. opraviti računsko operacijo eseguire un'operazione
    rel. opraviti spoved confessarsi
    rel. opravljati službo božjo celebrare la messa
  • óptičen (-čna -o) adj. ottico:
    optična os asse ottica
    optične naprave strumenti ottici
    optično iskalo mirino
    optično in akustično zaznavanje percezione ottica e acustica
    optična prevara illusione ottica
  • ora1 f

    1. ura; čas:
    ora estiva, legale poletni čas

    2. ura:
    segnare le ore kazati uro
    ora lavorativa delovna ura
    le otto ore osem ur
    essere a un'ora di cammino biti oddaljen uro hoda
    che ora è? koliko je ura?
    è l'una, sono le tre ura je ena, tri
    a tarda ora pozno
    di buon'ora zgodaj, zarana
    l'ultima ora zadnja ura
    fare le ore piccole pozno leči

    3. ekst. čas, trenutek:
    l'ora della verità pren. trenutek resnice, odločilni trenutek
    fare ora ubijati čas
    non veder l'ora nestrpno čakati
    all'ultima ora v zadnjem trenutku
    avvenimenti dell'ultima ora najnovejši dogodki
    ore di punta prometne konice
    è ora di andarsene čas je za odhod
    da un'ora all'altra vsak trenutek
    anzi ora predčasno
    metterci un'ora per fare qcs. porabiti preveč časa za kaj

    4. relig.
    ora canonica kanonska ura; pren. ura za kosilo, za neko opravilo
    dire le ore izmoliti molitve (ob določenih urah dneva)
  • ora2

    A) avv.

    1. zdaj, takoj:
    or ora pravkar
    e ora? kaj pa zdaj?
    per ora zaenkrat, za zdaj, trenutno
    ora come ora glede na trenutno stanje
    d'ora in poi poslej
    fin d'ora odslej
    prima d'ora pred tem, prej
    or è un anno, or sono due mesi pred letom dni, pred dvema mesecema
    giorni or sono pred (nekaj) dnevi

    2. (korelativno):
    ora piange, ora ride zdaj se joka, zdaj se smeje

    B) cong.

    1. pa (adverzativno)

    2. tedaj, no, in
  • oráti (ôrjem) imperf. ➞ zorati

    1. agr. arare:
    orati in branati arare ed erpicare
    pren. orati ledino dissodare il terreno, essere un pioniere

    2. ekst. solcare:
    ladja orje ocean la nave solca l'oceano

    3. essere combattuto, angustiato (da), arrovellare, assillare:
    ljubosumnost orje v njem è combattuto dalla gelosia
    težke misli mu orjejo po glavi brutti pensieri gli arrovellano la testa, lo assillano
  • orgán (-a) m

    1. anat., zool., bot. organo:
    govorni organi organi della favella, della parola
    slušni organ, organ za vid organo dell'udito, organo della vista
    spolni organi genitali
    gibalni organi organi della locomozione
    bot. vegetativni organi organi vegetativi

    2. (oseba, skupina oseb glede na položaj, funkcijo v kaki skupnosti) organo:
    izvršilni, nadzorni organi organi esecutivi, di controllo
    preiskovalni organ organo investigativo
    upravni organ organo direttivo; organo amministrativo
    državni, občinski organi organi dello Stato, del comune
    pravosodni organi (sodstvo) magistratura

    3. časn. (glasilo) organo:
    Avanti je organ Italijanske socialistične stranke l'Avanti è l'organo del PSI
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    anat. cevasti organi organi tubulari
    notranji organi organi interni
    zool. cvrčalni organ organo, apparato stridulante
    biol. krvotvorni organi organi emopoietici
  • orgánski (-a -o) adj.

    1. organico:
    organske motnje disturbi organici
    organska hiba difetto organico

    2. (ki je del žive narave) organico:
    organsko gnojilo concime organico
    organska kemija chimica organica
    organska snov sostanza organica
    kem. organska kislina acido organico

    3. pren. (skladen) organico, armonico, omogeneo; unitario:
    organska povezanost med besedilom in melodijo legame organico di testo e melodia
  • ōrgia f (pl. -ge, gie)

    1. relig. orgija (slavje pri starih Grkih in Rimljanih)

    2. orgija; razvratno, razbrdano, opolzko veseljačenje

    3. pren. orgija:
    un'orgia di colori e di luci orgija barv in svetlobe
    orgia di sangue krvava orgija
  • órgija (-e) f

    1. rel. orgia

    2. pren. orgia; ammucchiata; pren. baccanale:
    prirediti orgijo fare un'orgia
    udeleževati se orgij darsi alle orgie

    3. pren. orgia:
    orgija barv in svetlobe un'orgia di colori e di luci
    krvava orgija orgia di sangue
  • orientare

    A) v. tr. (pres. oriēnto)

    1. usmeriti, usmerjati:
    le finestre sono orientate a sud okna gledajo proti jugu

    2. pren. usmeriti; napotiti

    B) ➞ orientarsi v. rifl. (pres. mi oriēnto)

    1. orientirati se; pren. znajti se:
    una situazione intricata in cui è difficile orientarsi zapleten položaj, v katerem se je težko znajti

    2. pren. usmeriti se
  • oriēnte m

    1. orient, vzhod:
    Venezia è a oriente di Padova Benetke so vzhodno od Padove
    impero romano d'oriente vzhodnorimsko cesarstvo

    2. Vzhod, vzhodne dežele:
    Vicino, Medio Oriente Bližnji, Srednji vzhod

    3.
    Grande Oriente Veliki orient (osrednja prostozidarska loža)

    4. biserna presojnost