Franja

Zadetki iskanja

  • krùh (krúha) m

    1. pane:
    mesiti, peči kruh impastare, cuocere il pane
    kruh vzhaja il pane lievita
    biti dober kot kruh essere buono come il pane
    biti česa vajen kot (vsakdanjega) kruha esserci abituato come al pane quotidiano
    star, suh kruh pane vecchio, stantio
    bel, črn kruh pane bianco, nero
    Grahamov kruh pane integrale
    koruzni, pšenični, rženi kruh pane di granturco, di grano, di segala
    mlečni, oljnati kruh pane al latte, imburrato
    domač kruh pane casalingo
    drobtina, skorja, sredica kruha briciola, crosta, mollica di pane
    proizvodnja kruha industria panaria

    2. pren. raccolto di grano

    3. pren. (delo, poklic) pane; lavoro; minestra:
    biti ob kruh perdere il posto di lavoro
    delati za (ljubi) kruh, služiti kruh lavorare per la minestra, guadagnarsi il pane
    tovarna je dajala kruh veliko ljudem la fabbrica dava il pane a molta gente

    4. pren. (osnovne materialne dobrine) pane:
    truditi se za kruh guadagnarsi il pane
    rel. daj nam danes naš vsakdanji kruh dacci oggi il nostro pane quotidiano
    rel. darovati kruh in vino offrire il pane e il vino, celebrare la messa
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    iz te moke ne bo kruha se son rose fioriranno
    pren. rezati komu kruh mantenere qcn.
    pren. človek ne živi samo od kruha non di solo pane vive l'uomo
    pren. živeti ob kruhu in vodi essere a pane e acqua, fare una vita stentata, grama
    pog. biti pri lahkem kruhu avere un buon impiego
    iti s trebuhom za kruhom andare in cerca di fortuna
    jesti bel, črn kruh nuotare nell'abbondanza, stentare
    biti (belega) kruha pijan, sit il peggior male del ricco è la sazietà
    smejati se kot cigan belemu kruhu ridere di cuore
    PREGOVORI:
    za lenuha ni kruha chi non lavora non mangia
    zarečenega kruha se največ poje non fare giudizi affrettati (che forse dovrai ritrattare)
    kdor zgodaj vstaja, mu kruha ostaja il mattino ha l'oro in bocca
  • krúhek (-hka) m

    1. dem. od kruh panino, pane; stuzzichino:
    pren. delati za ljubi kruhek lavorare per la pagnotta

    2. gastr.
    obloženi kruhek panino imbottito, ripieno; panino

    3. gastr.
    škofjeloški kruhek panpepato
  • kulísa (-e) f gled. quinta (tudi ekst.), zinale; teh. guida (della leva); pren.
    narediti kaj za kulisami stare, agire dietro le quinte
    parkovna kulisa quinta
    rad. zvočna kulisa effetti sonori
  • kupé1 (-ja) m žel. scompartimento:
    kupe prvega razreda scompartimento di I classe
    kupe za nekadilce scompartimento per non fumatori
  • kúpiti (-im) | kupováti (-újem) perf., imperf.

    1. comprare, acquistare:
    kupiti avto, hišo comprare l'automobile, la casa
    kupiti za smešno ceno, po nizki ceni comprare a prezzo irrisorio, a buon prezzo
    kupiti za drag denar, po visoki ceni comprare caro, a caro prezzo
    kaj kupiti iz druge roke comprare qcs. di seconda mano

    2. (podkupiti, podkupovati) comprare, corrompere:
    sodnik se ni dal kupiti il giudice non si lasciò corrompere

    3. igre comprare (una carta):
    evf. pri sosedovih bodo kupili la vicina sta per partorire
    pren. kupiti mačka v žaklju comprare la gatta nel sacco
    pren. kakor sem kupil, tako prodam come l'ho comprata così la vendo
  • kvalitéta (-e) f

    1. (kakovost) qualità:
    prehod od kvantitete h kvaliteti passaggio dalla quantità alla qualità

    2. (pozitivna lastnost) qualità, dote, vaglia, bontà:
    za tako dejanje so potrebne moralne kvalitete per un atto così sono necessarie (grandi) qualità morali
    šah. zgubiti, žrtvovati kvaliteto perdere, sacrificare una qualità

    3. ekst. pl. kvalitete corredo; numeri:
    ima vse kvalitete, ki so potrebne za uspeh ha tutti i numeri per riuscire

    4. lingv. qualità (della vocale)
  • ládja (-e) f

    1. nave; bastimento, battello:
    ladja izpljuje la nave salpa
    ladja nasede, se potopi, pristane la nave si arena, si incaglia, affonda, attracca
    vkrcati se na ladjo, izkrcati se z ladje imbarcarsi sulla nave, sbarcare dalla nave
    privezati ladjo, natovoriti, raztovoriti ladjo ormeggiare, caricare, scaricare la nave
    potovati z ladjo viaggiare su una nave
    nadvodni, podvodni del ladje opera morta, opera viva
    tonaža ladje tonnellaggio
    čezoceanska, rečna ladja transatlantico, battello fluviale
    drsna ladja (hidrogliser) aliscafo
    gusarska ladja nave corsara
    petrolejska ladja nave petroliera
    potniška, ribiška, tovorna, trgovska ladja nave passeggeri, da pesca, da carico, mercantile
    ladja na jedrski pogon, na vesla nave a propulsione nucleare, a remi
    linijska, šolska ladja nave di linea, nave scuola
    vojna ladja nave da guerra
    vesoljska ladja astronave
    izkrcevalna, desantna ladja nave da sbarco

    2. rel., arhit. navata:
    glavna, prečna, stranska ladja navata centrale, trasversale (transetto), laterale
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    ladja plove pod panamsko zastavo la nave batte bandiera panamense
    pren. podgane že zapuščajo ladjo i ratti stanno già abbandonando la nave
    igre ladje potapljati giocare a battaglia navale
    ladja se guga, se opoteka, se ziblje la nave beccheggia, rolla
    določiti položaj ladje fare il punto
    admiralska ladja nave ammiraglia
    bojna ladja nave da battaglia
    bolniška ladja nave ospedale
    pren. cestna ladja macchinone
    ladja dolge plovbe nave di lungo corso
    matična (vojna)
    ladja nave appoggio
    zool. portugalska ladja fisalia (Physalia physalis)
    ladja gledališče showboat
    ladja za polaganje kablov (nave) posacavi
    ladja za čiščenje morja spazzamare
    ladja za prevoz banan, tekočega plina, vina, zabojnikov bananiera, metaniera, vinacciera, portacontainers
  • ladjedélnica (-e) f cantiere navale:
    ladjedelnica za vojaške ladje arsenale
  • ladro

    A) m (f -ra) tat, tatica:
    ladro di campagna poljski tat
    ladro di galline kokošji tat
    ladro di strada tolovaj
    ladro di fazzoletti tatič
    dare del ladro a qcn. koga obtožiti kraje, koga ozmerjati za tatu
    al ladro! držite tatu!
    ladro di cuori ženskar, osvajalec ženskih src
    tempo da ladri pasje vreme

    B) agg.

    1. tatinski, lopovski:
    occhi ladri zapeljive oči

    2. pren. grd, zanič:
    tempo ladro grdo vreme
    PREGOVORI: l'occasione fa l'uomo ladro preg. prilika dela tatu
  • láhek (-hka -o) adj.

    1. leggero, lieve, tenue, esile:
    lahek kot pero leggero come una piuma
    lahka obleka abito leggero
    lahka artilerija artiglieria leggera
    lahek dim esile fumo

    2. facile; semplice; agevole:
    lahek zaslužek facili guadagni
    lahka zmaga facile vittoria

    3. (ki ne izraža telesnega napora) leggero:
    lahka hoja andatura leggera

    4. (ki se ne pojavlja v močni obliki) leggero, lieve:
    lahka bolezen malattia leggera
    lahka rana ferita leggera
    lahko vino vino leggero

    5. (ki ne prinaša težav, neprijetnosti) buono, leggero, lieve; facile:
    lahek porod parto facile
    lahko noč! buona notte!

    6. (ki se dobro počuti) leggero:
    odšel je potolažen in lahek se ne andò consolato e leggero

    7. pren. (lahkomiseln, neresen) leggero, sconsiderato:
    lahka ženska donnina allegra, cocotte

    8. (nezahteven) leggero:
    lahka glasba musica leggera
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    pren. biti pri lahkem kruhu avere un buon impiego
    pren. kraj, kjer ti lisica lahko noč vošči casa del diavolo
    imeti lahko roko (zobozdravnik) avere la mano leggera, curare con mano leggera
    kaj storiti z lahko vestjo fare qcs. senza scrupoli
    ločiti se od koga z lahkim srcem separarsi da qcn. a cuor leggero
    šah. lahka figura alfiere, cavallo
    lahka industrija industria leggera
    šport. lahka kategorija peso leggero
    lahka konfekcija biancheria, biancheria intima
    lahka kovina metallo leggero
    lahka obutev calzature basse
    voj. lahka strojnica mitragliatrice leggera
    lahki bencin benzina leggera
    grad. lahki beton calcestruzzo poroso
    strojn. lahko olje olio leggero
    tekst. lahek baržun vellutino
    navt. lahek motorni čoln motolancia
    lahek za upravljanje maneggevole
    gled. lahka veseloigra pochade
    lahki motocikel motoretta
    tekst. lahko bombažno blago cotonina
  • lák (-a) m

    1. vernice; lacca:
    nanašati lak, premazati z lakom passare la vernice
    obrizgati z lakom spruzzare la vernice
    topilo za lak solvente
    tovarna lakov fabbrica di vernici
    brezbarvni, motni, sijajni, sintetični lak vernice incolore, opaca, lucida, sintetica
    notranji, zunanji lak vernice per uso interno, esterno
    kozm. lak za lase lacca, fissatore
    kozm. lak za nohte lacca, smalto per unghie
    bitumenski, nitrocelulozni lak vernice bituminosa, nitrocellulosica

    2. (usnje, obdelano tako, da se sveti) vernice
  • lana f

    1. volna:
    di lana volnen
    buona lana pren. pretkanec, lopov
    essere della stessa lana biti enake baže
    questioni di lana caprina pravda za oslovo senco
    lana cardata mikana volna

    2. ekst.
    lana di legno lesna volna
    lana di vetro steklena volna

    3. puh (pod pohištvom)
    PREGOVORI: meglio dar la lana che la pecora preg. bolje dati volno kakor živo ovco
  • lancia1 f (pl. -ce)

    1. sulica, kopje:
    mettere la lancia in resta pren. pripraviti se na spopad
    spezzare una lancia a favore di zavzemati se za

    2. ekst. vojščak, suličar

    3. rib. ostve, vilice
  • lánski (-a -o) adj. dell'anno scorso, dell'anno passato:
    pren. marati za kaj kot za lanski sneg non importare un fico secco
  • lás (-ú) pl. lasjé m

    1. capello;
    lasje capelli, capigliatura, chioma; knjiž. crine
    pramen, šop las ciuffo di capelli
    lasje hitro rastejo, se redčijo, sivijo i capelli crescono rapidamente, si diradano, ingrigiscono
    barvati, česati, navijati, spletati, striči, sušiti, umivati si lase tingere, pettinare, avvolgere, intrecciare, tagliare, asciugare, lavare i capelli
    pog. dobiti sive lase, izgubiti lase incanutire, perdere i capelli
    popraviti si lase aggiustarsi la capigliatura
    bujni, gosti, kodrasti, razmršeni lasje capelli folti, ricciuti, scarmigliati
    črni, kostanjevi, rdeči, svetli lasje capelli neri, castani, rossi, biondi

    2. tekst. pelo

    3. na las (v adv. rabi izraža enakost) esattamente, completamente; proprio:
    ali je res tako? Na las tako è proprio così? Proprio così

    4. za las (v adv. rabi) per poco, per un pelo:
    za las smo ušli nesreči abbiamo evitato l'incidente per un pelo
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    pijača mu že gre v lase il vino gli sta andando alla testa
    lasje se mu ježijo od strahu i capelli gli si rizzano in testa dalla paura
    nihče mu ni skrivil lasu nessuno gli ha torto un capello
    lase si je pulila od obupa si strappava i capelli dalla disperazione
    zardeti do las arrossire fino alla radice dei capelli
    skočiti si v lase prendersi per i capelli
    za lase privlečeni sklepi conclusioni tirate per i capelli
    njegovo življenje visi na lasu la sua vita è sospesa a un filo
    biti si v laseh litigare
    skočiti si v lase accapigliarsi
    delati sive lase creare gravi preoccupazioni, grattacapi
    lasje (na koruznem storžu) pennacchio
    bot. žabji las callitriche (Callitriche)
    PREGOVORI:
    dolgi lasje — kratka pamet chioma di femmina — cervello di gallina
  • lasciare

    A) v. tr. (pres. lascio)

    1. pustiti, puščati

    2. zapustiti, zapuščati:
    lasciare il paese zapustiti deželo, oditi iz dežele
    lasciare il marito, la moglie ločiti se od moža, od žene
    lasciare qcn. in asso pustiti koga na cedilu, koga nenadoma zapustiti
    lasciare la pelle umreti
    lasciarci il pelo pren. utrpeti hudo škodo
    lasciarci una gamba izgubiti nogo

    3. imenovati:
    lasciare qcn. erede imenovati koga za dediča
    lasciare detto, scritto sporočiti ustno, pisno

    4. pustiti, puščati; pozabiti, pozabljati:
    ho lasciato le chiavi nell'auto pustil sem ključe v avtu
    lasciare la lingua a casa pren. molčati, držati jezik za zobmi

    5. opustiti, opuščati; odreči, odrekati se:
    lasciamo gli scherzi! šalo na stran!

    6. prepustiti, prepuščati

    7. dovoliti; pustiti, dopuščati:
    lasciare dire, fare dopustiti, da se kaj govori, dela, ne meniti se (za)
    lasciare perdere ne meniti se
    lasciare friggere qcs., qcn. nel proprio olio, lasciare bollire qcs., qcn. nel proprio brodo ne posegati v koga, kaj; koga ali kaj prepustiti njegovi usodi
    lasciare andare uno schiaffo primazati klofuto
    lasciamo stare! dovolj o tem
    lasciare a desiderare biti pomanjkljiv, nezadovoljiv; biti vse prej kot popoln

    B) ➞ lasciarsi v. rifl. (pres. mi lascio) ločiti, ločevati se
  • lásek (-ska) m

    1. hipok. piccolo capello

    2. (nitast okras božičnega drevesa) filo d'argento
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    pren. ne popustiti niti za lasek non cedere di uno iota
    bot. koreninski laski peli radicali
    bot. marijini laski adianto, capelvenere (Adianthum capillus-veneris)
  • laticlavio m (pl. -vi)

    1. latiklav

    2. senatorstvo:
    concedere il laticlavio (a) imenovati (koga) za senatorja
  • láziti (-im) imperf.

    1. strisciare (rettili e sim.); girare

    2. trascinarsi, arrancare

    3. camminare (lentamente)
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    laziti okrog žensk rincorrere le gonnelle
    pejor. laziti za kom parteggiare per uno
    laziti za hrbtom nekoga agire, brigare alle spalle di qcn.
    pren. kod pa tako dolgo lazi! dove mai è andato a finire!
  • léča2 (-e) f bot.

    1. lenticchia, lente (Ervum lens):
    bibl. (tudi pren.) prodati prvorojenstvo za krožnik leče vendere, cedere la primogenitura per un piatto di lenticchie

    2.
    vodna leča lenticchia d'acqua (Levena)