Franja

Zadetki iskanja

  • animale

    A) agg.

    1. knjižno duševen

    2. živalski:
    regno animale živalski svet, živalstvo
    gli istinti animali živalski nagoni

    B) m

    1. živo bitje:
    animale ragionevole razumno bitje, človek

    2. žival:
    animale domestico domača žival
    animale selvatico divja žival
    animale feroce zver

    3. pren. žival; grobijan, prostak, ignorant:
    sei un perfetto animale! prostak si, da ti ni para!
  • animo m

    1. duh:
    stato d'animo duševno razpoloženje
    forza d'animo duševna moč
    mettere l'animo in pace vdati se
    avere l'animo, avere in animo di fare qcs. nameravati kaj storiti
    di buon animo rade volje
    ad un animo soglasno

    2. srce, moč; pogum:
    avere l'animo (di) imeti pogum, upati si
    prendere animo drzniti si
    perdersi d'animo izgubiti pogum
    non mi è bastato l'animo di dargli la cattiva notizia nisem imel dovolj poguma, da bi mu povedal slabo novico
    animo! pogumno!
  • ànti adv. nareč. (menda) mica:
    anti ne boš rekla, da je taka lepa ljubezen greh? non dirai mica che un amore così bello sia peccato?
  • appartenere* v. intr. (pres. appartēngo)

    1. pripadati, biti last:
    questa terra appartiene a mio padre ta zemlja je last mojega očeta

    2. tikati se, biti na kom, biti stvar nekoga, biti za kaj poklican:
    appartiene a me giudicare queste cose na meni je, da sodim o teh rečeh, jaz sem poklican soditi o teh rečeh

    3. biti član, biti včlanjen, pripadati:
    appartenere a una famiglia pripadati družini, biti član družine
  • appigionasi m invar. napis, oglas o dajanju v najem:
    mettere, attaccare l'appigionasi obesiti na oglasno desko, da dajemo kaj v najem
    a lettere d'appigionasi z velikimi črkami
  • ardere*

    A) v. tr. (pres. ardo)

    1. sežigati, kuriti:
    ardere la legna kuriti drva
    legna da ardere drva (za kurjavo)

    2. presušiti, požgati:
    il gelo arse le piantine zmrzal je požgala mlade bilke

    3. pren. razvneti, podžigati:
    lo arde il desiderio di affermarsi podžiga ga želja po uveljavitvi

    B) v. intr. knjižno

    1. goreti:
    il fuoco arde nel camino ogenj gori v kaminu
    ardere d'amore, di febbre pren. goreti od ljubezni, od vročice

    2. žgati, pripekati:
    senti come arde il sole glej, kako pripeka sonce

    3. pren. knjižno divjati:
    accorrere dove arde la mischia teči tja, kjer divja bojni metež
  • argomentare

    A) v. tr. (pres. argomento) sklepati:
    il suo stato d'animo si poteva argomentare da una certa suscettibilità o njegovem duševnem stanju je bilo mogoče sklepati po nekakšni preobčutljivosti

    B) v. intr. navajati razloge, utemeljevati, dokazovati, argumentirati; umovati:
    argomentare bene, male dobro, slabo utemeljiti
  • argomento m

    1. dokaz, sklep, argument:
    addurre argomenti navajati dokaze

    2. priložnost, razlog, motiv, spodbuda:
    è un ottimo argomento per seguire il suo esempio to je odlična priložnost, da se ravnamo po njegovem zgledu

    3. znak, znamenje, indic:
    argomenti inequivocabili di colpa jasna znamenja krivde

    4. tema, snov, vsebina (razgovora, dela):
    toccare un argomento delicato dotakniti se kočljive teme
    cambiare argomento preiti na drugo temo
    uscire dall'argomento ne držati se teme, zaiti
    entrare in argomento načeti temo
  • Arlecchino

    A) m

    1. Harlekin (maska)

    2.
    arlecchino pren. burkež, pavliha, neresnež, figamož:
    fare l'arlecchino neresno se vesti
    discorso da arlecchino neresno govorjenje
    essere un arlecchino biti harlekin, figamož

    B) agg. invar. pisan, raznobarven:
    tovaglia arlecchino pisan prt
  • arma f (pl. -mi)

    1. orožje:
    armi automatiche avtomatsko orožje
    armi da fuoco strelno orožje
    armi atomiche atomsko orožje
    armi nucleari jedrsko orožje
    armi bianche hladno orožje
    porto d'armi orožni list
    presentare le armi pozdraviti z orožjem
    passare per le armi postreliti, ustreliti
    compagno d'arma soborec, bojni tovariš
    fatto d'armi oborožen boj, spopad
    piazza d'armi vojaški poligon
    uomo d'armi vojaški strokovnjak
    andare sotto le armi iti k vojakom
    chiamare sotto le armi poklicati pod orožje

    2. pren. orožje:
    arma a doppio taglio dvorezni meč
    affilare le armi pripraviti se na boj
    prendere le armi pripraviti se na vojno
    deporre le armi odložiti orožje, prekiniti sovražnosti, vdati se
    levarsi in armi upreti se z orožjem
    essere alle prime armi biti začetnik, lotiti se novega podjetja

    3. vojska:
    armi mercenarie najemniška vojska

    4. rod vojske:
    l'arma azzurra letalstvo
    l'arma di fanteria pehota
    l'arma del genio inženirstvo
    l'arma benemerita karabinjerji
  • armeggiare v. intr. (pres. armeggio)

    1. pren. kriliti z rokami; onegaviti, brkljati brez haska, mečkati:
    armeggia da un'ora attorno ai fornelli že eno uro onegavi okrog štedilnika

    2. pren. blesti, fantazirati, sanjariti

    3. pren. spletkariti:
    armeggiare in segreto na skrivaj spletkariti
  • arnese m

    1. priprava, orodje:
    gli arnesi del fabbro kovaško orodje

    2. pog. predmet, stvar, zadeva, onega:
    a che serve quell'arnese? čemu služi tista zadeva?

    3. oprava, obleka:
    vuoi che mi presenti in quest'arnese? hočeš, da se pokažem tako oblečen?

    4. gospodarsko ali telesno stanje:
    essere bene, male in arnese biti v dobrem, slabem stanju
    rimettersi in arnese gospodarsko si opomoči

    5. pog. slabš. malopridnež, falot, lopov:
    è un pessimo arnese hud malopridnež je
  • arrischiare

    A) v. tr. (pres. arrischio) tvegati:
    arrischiare la vita per salvare qcn. tvegati življenje, da bi nekoga rešil
    arrischiare un giudizio tvegati sodbo, oceno

    B) ➞ arrischiarsi v. rifl. (pres. mi arrischio) upati si:
    non s'arrischiava a partire ni si upal odpotovati
  • arrovellarsi v. rifl. (pres. mi arrovēllo)

    1. razjeziti se

    2. prizadevati si, truditi se:
    mi sono arrovellato per risolvere il problema trudil sem se, da bi rešil problem
  • arte f

    1. umetnost:
    opera d'arte umetniško delo
    belle arti likovna umetnost
    arti figurative likovna umetnost
    arte sacra cerkvena umetnost
    l'arte per l'arte larpurlartizem
    arte applicata uporabna umetnost
    critico d'arte umetnostni kritik
    intenditore d'arte poznavalec umetnosti
    storia dell'arte umetnostna zgodovina
    mostra d'arte barocca razstava baročne umetnosti
    arte drammatica dramska umetnost
    settima arte sedma umetnost, film
    nome d'arte umetniško ime, psevdonim:
    Antonio de Curtis in arte Totò Antonio de Curtis z umetniškim imenom Totò

    2. obrt, rokodelstvo:
    l'arte del fabbro kovaška obrt
    esercitare un'arte opravljati obrt
    l'arte di Michelaccio šalj. lenoba
    essere senz'arte né parte nič ne znati delati

    3. hist. ceh

    4. umetnija, veščina:
    l'arte della guerra vojaška veščina
    eseguire un lavoro a regola d'arte odlično opraviti neko delo

    5. spretnost; zvijačnost:
    ha l'arte di farsi apprezzare pren. zna napraviti tako, da ga ljudje cenijo
    ad arte namenoma:
    diffondere ad arte voci allarmistiche namerno širiti vznemirljive novice
    arti magiche umetnost čaranja, čaranje
    PREGOVORI: impara l'arte e mettila da parte preg. kar se Janezek nauči, to Janez zna
  • artiglieria f voj. topništvo, artilerija:
    pezzo d'artiglieria top
    artiglieria da campagna poljska artilerija
    artiglieria da montagna gorska artilerija
    artiglieria antiaerea protiletalsko topništvo
    artiglieria leggera lahko topništvo
    artiglieria pesante težko topništvo
  • artileríja (-e)

    1. f voj. (topništvo) artiglieria:
    lahka, težka artilerija artiglieria leggera, pesante
    gorska, poljska, protiletalska artilerija artiglieria da montagna, campale, antiaerea

    2. (rod) artiglieria:
    služiti vojake v artileriji servire nell'artiglieria
  • askét (-a) | -ka (-e) m, f asceta (tudi rel. ):
    biti asket, živeti kot asket condurre vita da asceta
  • aspettare v. tr. (pres. aspētto) čakati, pričakovati:
    aspettare gente a pranzo pričakovati goste na kosilo
    aspettare la palla al balzo pren. čakati na ugodno priložnost
    aspettare qcn. al varco pren. čakati, da se kdo izkaže v težavnem trenutku
    qui t'aspettavo! pren. tu sem te čakal!
    farsi aspettare pustiti se čakati, zamuditi (na sestanek)
    aspettare un bambino pričakovati otroka, biti noseča
    aspettare la manna, la provvidenza pren. čakati na mano z nebes
    c'era da aspettarselo to je bilo treba pričakovati
    ma che aspetti? kaj vendar čakaš?
    aspetta! počakaj! stoj!
    aspetta che ti sistemo io le počakaj, ti že pokažem
    PREGOVORI: chi la fa l'aspetti preg. kakor ti drugemu, tako on tebi
    chi ha tempo non aspetti tempo preg. kar lahko storiš danes, ne odlašaj na jutri
  • asse1 f deska:
    le assi di un'impalcatura gradb. deske (na zidarskem odru)
    asse da stiro likalna deska
    asse di equilibrio šport gred