-
confindustriale agg. ki se nanaša na Generalno konfederacijo italijanske industrije
-
confluire v. intr. (pres. confluisco) stekati se; priteči, pritekati; združiti, združevati se
-
confondere*
A) v. tr. (pres. confondo)
1. zmešati, pomešati
2. zamenjati
3. zmesti, zbegati; presenetiti
B) ➞ confondersi v. rifl. (pres. mi confondo)
1. pomešati se:
confondersi tra la folla pomešati se med množico
2. zmesti se, zbegati se:
al sentire quelle parole si confuse ko je zaslišal te besede, se je zbegal
-
confondibile agg. zamenljiv, ki se lahko zmeša
-
conformare
A) v. tr. (pres. conformo)
1. oblikovati
2. prilagoditi, prilagajati; uskladiti, usklajati
B) ➞ conformarsi v. rifl. (pres. mi conformo) prilagoditi se; podrediti, podrejati se; pokoriti, pokoravati se, držati se česa:
conformarsi alla legge pokoravati se zakonu, spoštovati zakon
-
confrontare
A) v. tr. (pres. confronto) soočiti, soočati; primerjati, vzporejati
B) v. rifl. (pres. mi confronto) soočiti, soočati se; meriti se; spopasti se:
i partiti si sono confrontati sul disegno di legge stranke so se spopadle ob zakonskem osnutku
-
congedare
A) v. tr. (pres. congēdo)
1. odsloviti, odslavljati; zavrniti; pospremiti, spremljati:
congedare qcn. bruscamente osorno koga zavrniti
stava congedando gli ospiti con grande cordialità pospremil je goste zelo ljubeznivo
2. voj. odpustiti, odpuščati
B) ➞ congedarsi v. rifl. (pres. mi congēdo) posloviti, poslavljati se:
congedarsi da qcn. posloviti se od koga
-
congestionare
A) v. tr. (pres. congestiono)
1. med. povzročiti kongestijo
2. pren. zagozditi; zaustaviti:
congestionare il traffico zaustaviti, zagozditi promet
B) v. rifl. (pres. mi congestiono)
1. med. imeti kongestijo
2. zagozditi se, zamašiti se
-
congiungere*
A) v. tr. (pres. congiungo) vezati, združiti, združevati; spojiti, spajati; skleniti, sklepati:
congiungere qcn. in matrimonio koga poročiti
congiungere apparecchi telefonici zvezati telefonske aparate
congiungere due punti mat. spojiti dve točki
B) ➞ congiungersi v. rifl. (pres. mi congiungo)
1. združiti, združevati se (tudi pren.)
2. astr. biti v konjunkciji
-
congiurare v. intr. (pres. congiuro) zarotiti se; kovati zaroto
-
conglomerare
A) v. tr. (pres. conglōmero) zbrati, združiti, združevati; konglomerirati (tudi pren.)
B) ➞ conglomerarsi v. rifl. (pres. mi conglōmero) združiti, združevati se
-
conglutinare
A) v. tr. (pres. conglutino) lepiti; spojiti, spajati
B) ➞ conglutinarsi v. rifl. (pres. mi conglutino) lepiti se; spojiti, spajati se
-
congregare
A) v. tr. (pres. congrēgo, cōngrego) združiti, združevati; zbirati
B) ➞ congregarsi v. rifl. (pres. mi congrēgo, cōngrego) združiti, združevati se; zbirati se
-
coniugabile agg. ki se da spregati
-
coniugare
A) v. tr. (pres. cōniugo) jezik spregati
B) ➞ coniugarsi v. rifl. (pres. mi cōniugo) jezik
1. spregati se
2. poročiti se
-
connaturare
A) v. tr. (pres. connaturo) vcepiti, vcepljati; vsaditi, vsajati
B) ➞ connaturarsi v. rifl. (pres. mi connaturo) vcepiti, vkoreniniti, vsaditi se:
le abitudini si connaturano nell'uomo navade se v človeku vkoreninijo
-
conoscere*
A) v. tr. (pres. conosco) spoznati; znati; vedeti:
conoscere una lingua znati jezik
conoscere a fondo dobro znati
conoscere per filo e per segno podrobno poznati
come se non ti conoscessi iron. če te ne bi poznal!
ma chi ti conosce! kdo pa si ti!
conoscere qcn. di vista, di persona,, di fama koga poznati navidez, osebno, po slovesu
conoscere per sentito dire vedeti kaj po pripovedovanju
mai visto né conosciuto nikoli ga nismo ne videli ne slišali zanj
conoscere i propri polli pren. vedeti, s kom imamo opraviti
conoscere alla voce, dal modo di camminare prepoznati po glasu, po hoji
conosce il suo mestiere zna svoj posel, razume se na svoj posel
B) ➞ conoscersi v. rifl. (pres. mi conosco) poznati se
PREGOVORI: nelle sventure si conoscono gli amici preg. v nesreči spoznaš prijatelja
ai calci si conosce il mulo preg. po šapah spoznaš leva
-
consacrare
A) v. tr. (pres. consacro)
1. relig. posvetiti, posvečati (tudi pren.):
consacrare qcn. sacerdote posvetiti koga v duhovnika
ha consacrato le proprie energie alla causa della libertà vse svoje sile je posvetil boju za svobodo
2. (sancire) uzakoniti; potrditi, potrjevati:
locuzioni consacrate dall'uso izrazi, ki so se uveljavili v rabi
B) ➞ consacrarsi v. rifl. (pres. mi consacro) posvetiti, posvečati se
-
cōnscio
A) agg. (m pl. -sci; f pl. -scie ali -sce) ki se zaveda:
sono conscio dei miei limiti zavedam se svojih meja, omejenih sposobnosti
B) m psihol. zavestno
-
consentire
A) v. intr. (pres. consēnto)
1. soglašati, strinjati se:
consentire con qcn. su qcs. strinjati se s kom o čem
2. privoliti:
consentire alle richieste di qcn. privoliti na zahteve nekoga
B) v. tr. dopustiti, dopuščati; dovoliti, dovoljevati:
lo stipendio non mi consente grandi lussi plača mi ne dopušča velike potrate