sósed (-éda) m
1. vicino; dirimpettaio:
spori s sosedom liti, contrasti col vicino
2. pl. sosedi, sosedje vicini; finitimi:
naši italijanski sosedje i nostri vicini italiani
PREGOVORI:
dober sosed je boljši kot devet stricev casa che ha il buon vicino, val più qualche fiorino
Zadetki iskanja
- sospēndere* v. tr. (pres. sospēndo)
1. obesiti, obešati
2. pren. prekiniti, prekinjati:
sospendere i pagamenti prekiniti izplačilo
la seduta è sospesa seja je prekinjena
3. pren. suspendirati, začasno odstaviti z mesta, izključiti (iz šole):
sospendere un alunno izključiti učenca
sospendere a divinis relig. prepovedati opravljanje božje službe, kaznovati s suspenzom - sostenere*
A) v. tr. (pres. sostēngo)
1. nositi, prenašati; podpreti, podpirati (tudi pren.):
sostenere una carica opravljati funkcijo
sostenere il carico della famiglia nositi breme družine
sostenere gli esami šol. polagati izpite
sostenere una parte gled. igrati vlogo
2. pren. držati visoko:
sostenere le azioni, i prezzi držati visoko delnice, cene
sostenere una nota glasba podaljšati noto
3. pren. pomagati; podpreti, podpirati; braniti, zagovarjati:
sostenere uno nella disgrazia pomagati komu v nesreči
sostenere la candidatura di qcn. podpreti kandidaturo nekoga
sostenere una causa zagovarjati stvar
4. pren. biti hranljiv, redilen
5. pren. trditi, zatrjevati; zagovarjati:
sostenere un'idea zagovarjati idejo
sostiene di essere innocente trdi, da je nedolžen
6. pren. prenesti, prenašati; vzdržati:
non sostiene la luce del sole ne prenese sončne svetlobe
sostenere l'attacco del nemico zdržati sovražnikov napad
B) ➞ sostenersi v. rifl. (pres. mi sostēngo)
1. držati se pokonci; podpreti, podpirati se:
sostenersi col bastone podpirati se s palico
2. ohraniti, ohranjevati se pri moči
3. stati pokonci
4. pren. prepričati, biti verodostojen:
un'idea che non si sostiene ideja, ki ne prepriča, ni verodostojna - sotto
A) prep.
1. pod:
andare sotto terra evfemistično končati pod zemljo, umreti
finire sotto una macchina končati pod avtom
mettersi qcn. sotto i piedi pren. koga ponižati, koga si podrediti
ridere sotto i baffi smejati, smehljati se v brk
2. pod ( niže, tudi pren.); zelo blizu:
andare sotto le armi pren. iti k vojakom
avere qcs. sotto il naso imeti kaj pred nosom
dormire sotto le stelle spati na prostem
non c'è niente di nuovo sotto il sole nič novega pod soncem, na svetu nič novega
3. pren. pod; za vladavine:
avere molti operai sotto di sé imeti pod sabo veliko delavcev
la rivoluzione francese scoppiò sotto Luigi XVI francoska revolucija je izbruhnila za vladavine Ludvika XVI.
4. pren. pod (varstvo, opora, zaščita):
condurre il prigioniero sotto scorta alle prigioni peljati zapornika pod stražo v zapor
essere nato sotto buona stella biti rojen pod srečno zvezdo
la manifestazione è sotto l'alto patronato del presidente della repubblica prireditev je pod visokim pokroviteljstvom predsednika republike
tenere qcn., qcs. sott'occhio koga, kaj pazljivo nadzirati, ne spustiti izpred oči
5. pod (modalno); z, iz:
caffè confezionato sotto vuoto vakuumsko pakirana kava
pubblicare qcs. sotto falso nome kaj objaviti pod lažnim imenom
guardare le cose sotto un angolo diverso gledati na stvari z drugačnega zornega kota
6. zaradi, iz:
fare qcs. sotto l'impulso del momento narediti kaj pod trenutnim vzgibom
7. pred:
sotto Natale, sotto Pasqua, sotto gli esami pred Božičem, Veliko nočjo, pred izpiti
B) avv.
1. spodaj, dol:
di sotto spodaj, od spodaj
più sotto niže
sotto sotto pravzaprav; pren. pri sebi, intimno:
protestava, ma sotto sotto era contento ugovarjal je, a pravzaprav je bil vesel
andare sotto leči (pod odejo)
mettere sotto qcn. podrediti si koga, komu naložiti težko delo
mettere sotto qcn. avto povoziti koga
mettersi sotto vreči se na delo, zagnano se lotiti česa
2. naprej; niže:
vedi sotto glej v opombi
3. spodaj (na sebi):
sotto non porta la maglia ne nosi spodnje majice
farsela sotto pog. podelati se
C) agg. invar.
sotto, di sotto spodnji:
il piano di sotto spodnje nadstropje
Č) m invar. spodnji del - sovráštvo (-a) n odio, astio, accanimento, inimicizia, livore:
čutiti sovraštvo do koga, do česa provare odio, astio verso, contro qcn., qcs.; avere in odio qcn., qcs.
gojiti globoko sovraštvo avere il veleno in corpo
požreti, požirati sovraštvo mangiare, masticare veleno
pokazati, bljuvati nepomirljivo sovraštvo schizzare veleno (da tutti i pori), sputare veleno
psiht. sovraštvo do žensk misoginia
sovraštvo do novega misoneismo
sovraštvo do tujcev xenofobia - sovrážiti (-im)
A) imperf.
1. odiare, detestare:
divje, smrtno sovražiti odiare, detestare a morte
sovražiti koga kot kugo, kot psa, sovražiti iz dna duše, iz dna srca odiare dal profondo del cuore
2. detestare, aborrire, non sopportare:
narava sovraži praznino la natura aborrisce il vuoto
sovražiti lenuhe non sopportare i fannulloni
B) sovrážiti se (-im se) imperf. refl. odiarsi, detestarsi; non sopportarsi:
sovražiti se kot pes in mačka essere come cane e gatto, come il diavolo e l'acqua santa - sovrážnikov (-a -o) adj. del nemico, nemico:
sovražnikovi vojaki i soldati nemici - spaccare v. tr. (pres. spacco) cepiti, razklati; seči, sekati; razbijati:
spaccare la legna sekati, klati drva
spaccare i sassi razbijati kamen
spaccare un capello in quattro pren. dlakocepiti
spaccare il cuore pren. parati srce (dogodek, zgodba)
spaccare la faccia, il muso a qcn. razbiti komu gobec
spaccare il minuto pren. biti zelo natančen (ura)
spaccare le pietre pren. žgati, pripekati (sonce) - spacciare
A) v. tr. (pres. spaccio)
1. prodati, razprodajati
2. razpečati:
spacciare moneta falsa razpečevati ponarejeni denar
3. pog. dvigniti, dvigati roke od česa, obupati nad čim:
i medici lo hanno spacciato zdravniki so obupali nad njim
4. ubiti; odstraniti, likvidirati
B) ➞ spacciarsi v. rifl. (pres. mi spaccio)
spacciarsi per izdajati se za - spádati (-am) imperf.
1. andare insieme; combinarsi; rientrare; appartenere:
ta vrata ne spadajo k omari questa porta non si combina con l'armadio
v alpinistično opremo spada tudi cepin tra gli attrezzi dell'alpinista rientra anche la piccozza
k posestvu spada tudi del gozda al podere appartiene anche parte del bosco
2. andare; essere adeguato, convenire:
knjige spadajo na polico i libri vanno sullo scaffale
3. essere; essere tra, uno di; appartenere (a):
kit spada k sesalcem la balena appartiene alla classe dei mammiferi, è un mammifero - spáti (spím)
A) imperf.
1. dormire:
spati kot polh, kot klada, kot jazbec, kot ubit dormire come un ghiro, come un tasso, della grossa
spati na prostem, na tleh dormire all'aperto, per terra
dobro spite! (kot voščilo) buon riposo!
spati mirno spanje dormire sonni tranquilli
spati pri kom dormire, pernottare da qcn.
2. (počivati) riposare:
pozimi rastline spijo d'inverno le piante riposano
3. giacere (sepolto), essere sopito, essere nascosto, trovarsi:
spolnost v otroku še spi nel bambino la sessualità è ancora sopita
rudno bogastvo spi pod zemljo le risorse minerarie giacciono sepolte sotto terra
4. (biti pokopan) riposare; esser sepolto:
na tem pokopališču spijo njegovi starši in questo cimitero riposano i suoi genitori
5.
spati pri dormire con, avere rapporti sessuali con
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
priden je, kadar spi è bravo quando dorme
glede tega lahko mirno spiš quanto a questo puoi stare tranquillo
hoditi, iti s kurami spat andare a dormire con le galline
spati smrtno, večno spanje dormire il sonno eterno
spati spanje pravičnega dormire il sonno dei giusti
PREGOVORI:
kakor si boš postlal, tako boš spal come uno si fa il letto, così dorme
nesreča nikoli ne spi i guai vengono senza chiamarli
B) spáti se (spí se) imperf. impers. (biti zaspan) avere sonno:
spi se mi ho sonno - spazzare v. tr. (pres. spazzo)
1. pomesti, pometati:
spazzare davanti a casa propria pren. pog. pomesti pred svojim pragom
spazzare via i pregiudizi pomesti s predsodki
2. počistiti; odnesti, odnašati
3. pog. pospraviti, pospravljati; pojesti
4. šport
spazzare l'area odbiti žogo (iz svoje polovice) - spedito
A) agg.
1. hiter, uren
2. pog. odpisan, izgubljen, na smrt obsojen:
i medici lo danno per spedito zdravniki so ga odpisali
B) avv.
1. hitro, urno
2. jasno, razločno - spēgnere*
A) v. tr. (pres. spēngo)
1. gasiti; pogasiti, ugašati:
spegnere la calce gasiti apno
spegnere un incendio pogasiti požar
2. elektr. ugasniti, izključiti, izklopiti (luč, televizor)
3. izplačati:
spegnere un debito plačati dolg
4. brisati; udušiti; pomiriti, potešiti:
spegnere i rumori udušiti hrup
spegnere la sete potešiti žejo
5. knjižno ubiti
B) ➞ spēgnersi v. rifl. (pres. mi spēngo)
1. ugasiti se, ugašati se; ugasniti
2. umreti, umirati - spénjati1 (-am) imperf. attaccare, agganciare, accoppiare, connettere; imbastire:
spenjati hlode s penjami accoppiare, agganciare i tronchi con le zanche
spenjati lase v čop fermare i capelli in crocchia - spéti (spnèm) perf. ➞ spenjati 1
1. attaccare; agganciare; cucire; imbastire; annodare:
speti liste papirja pinzare fogli di carta
speti s sponko spillare
speti vagone agganciare i vagoni
speti ruto, lase annodare il fazzoletto, i capelli; legare, fermare i capelli
2. chiudere; navt. ammainare, ripiegare:
speti dežnik chiudere l'ombrello
speti jadra ammainare le vele
navt. speti del jader rientrare - spezzare
A) v. tr. (pres. spēzzo)
1. lomiti, prelomiti, drobiti, trgati:
spezzarsi un braccio zlomiti si roko
spezzare le catene, i ceppi pren. pretrgati okove
spezzare il cuore pren. streti srce
spezzare una lancia in favore di qcn. pren. zavzeti se za koga
spezzare il pane prelomiti kruh
2. pren. prekiniti, prekinjati, pretrgati
B) ➞ spezzarsi v. rifl. (pres. mi spēzzo) zlomiti se, pretrgati se:
spezzarsi in due per qcn. pretrgati se na dvoje, z vsemi močmi si prizadevati za koga - spirito1 m
1. relig. duh
2. duh, duša:
i valori dello spirito duhovne vrednote
rendere lo spirito a Dio evfemistično umreti
3.
gli spiriti degli antenati duše prednikov
gli spiriti celesti angeli
gli spiriti infernali hudiči
lo Spirito Santo relig. Sveti duh
per opera e virtù dello Spirito Santo pog. od svetega duha (stvar, ki ji ne vemo izvora)
4. ekst. duh, strah:
una casa frequentata dagli spiriti hiša strahov
5. čut; nagnjenost:
spirito di corpo privrženost, solidarnost
spirito di giustizia čut za pravičnost
spirito di parte pristranskost
6. živahnost, bistroumnost, duhovitost:
battuta, motto di spirito duhovita domislica
povero di spirito ekst. neumen, omejen
persona di spirito šaljivec
presenza di spirito prisebnost
spirito di patata pog. neslana šala
fare dello spirito duhovičiti
7. duh, bistvo:
lo spirito della legge duh zakona - splávati (-am) perf.
1. imparare a nuotare
2. nuotare, raggiungere a nuoto
3. venire a galla, emergere
4. pren. cavarsela:
nikogar ne potrebujem, bom že sam splaval non ho bisogno (dell'aiuto) di nessuno, me la caverò da solo
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. njegove misli so splavale k domačim col pensiero andò ai propri cari
prihranki so splavali po grlu scialacquò tuti i risparmi
pren. splavati po vodi fallire, andare in rovina - splêsti (splêtem) | splétati (-am)
A) perf., imperf.
1. fare a maglia:
splesti pulover, rokavice fare (a maglia) un pullover, un paio di guanti
splesti ročno, strojno fare a mano, a macchina
2. intrecciare; intessere:
splesti košaro, venec intrecciare un cesto, una corona
splesti lase v kito intrecciare i capelli
splesti v leso aggraticciare
3. pren. intrecciare, ordire, tramare:
splesti zaroto intrecciare le fila di una congiura, ordire una congiura
4. pren. (narediti, delati; snovati, zasnovati, povezati, povezovati) creare; intrecciare; unire:
ljudska domišljija je o kralju Matjažu spletla nešteto bajk la fantasia popolare creò innumerevoli leggende attorno al personaggio di re Matteo (Corvino)
B) splêsti se (splêtem se) | splétati se (-am se) perf., imperf. refl.
1. intrecciarsi:
splesti se z žensko invischiarsi in una relazione con una donna
2. pren. (nastati, razširiti se) crearsi; diffondersi
3. accadere; manifestarsi, mostrarsi, comparire