Franja

Zadetki iskanja

  • sósed (-éda) m

    1. vicino; dirimpettaio:
    spori s sosedom liti, contrasti col vicino

    2. pl. sosedi, sosedje vicini; finitimi:
    naši italijanski sosedje i nostri vicini italiani
    PREGOVORI:
    dober sosed je boljši kot devet stricev casa che ha il buon vicino, val più qualche fiorino
  • sospēndere* v. tr. (pres. sospēndo)

    1. obesiti, obešati

    2. pren. prekiniti, prekinjati:
    sospendere i pagamenti prekiniti izplačilo
    la seduta è sospesa seja je prekinjena

    3. pren. suspendirati, začasno odstaviti z mesta, izključiti (iz šole):
    sospendere un alunno izključiti učenca
    sospendere a divinis relig. prepovedati opravljanje božje službe, kaznovati s suspenzom
  • sostenere*

    A) v. tr. (pres. sostēngo)

    1. nositi, prenašati; podpreti, podpirati (tudi pren.):
    sostenere una carica opravljati funkcijo
    sostenere il carico della famiglia nositi breme družine
    sostenere gli esami šol. polagati izpite
    sostenere una parte gled. igrati vlogo

    2. pren. držati visoko:
    sostenere le azioni, i prezzi držati visoko delnice, cene
    sostenere una nota glasba podaljšati noto

    3. pren. pomagati; podpreti, podpirati; braniti, zagovarjati:
    sostenere uno nella disgrazia pomagati komu v nesreči
    sostenere la candidatura di qcn. podpreti kandidaturo nekoga
    sostenere una causa zagovarjati stvar

    4. pren. biti hranljiv, redilen

    5. pren. trditi, zatrjevati; zagovarjati:
    sostenere un'idea zagovarjati idejo
    sostiene di essere innocente trdi, da je nedolžen

    6. pren. prenesti, prenašati; vzdržati:
    non sostiene la luce del sole ne prenese sončne svetlobe
    sostenere l'attacco del nemico zdržati sovražnikov napad

    B) ➞ sostenersi v. rifl. (pres. mi sostēngo)

    1. držati se pokonci; podpreti, podpirati se:
    sostenersi col bastone podpirati se s palico

    2. ohraniti, ohranjevati se pri moči

    3. stati pokonci

    4. pren. prepričati, biti verodostojen:
    un'idea che non si sostiene ideja, ki ne prepriča, ni verodostojna
  • sotto

    A) prep.

    1. pod:
    andare sotto terra evfemistično končati pod zemljo, umreti
    finire sotto una macchina končati pod avtom
    mettersi qcn. sotto i piedi pren. koga ponižati, koga si podrediti
    ridere sotto i baffi smejati, smehljati se v brk

    2. pod ( niže, tudi pren.); zelo blizu:
    andare sotto le armi pren. iti k vojakom
    avere qcs. sotto il naso imeti kaj pred nosom
    dormire sotto le stelle spati na prostem
    non c'è niente di nuovo sotto il sole nič novega pod soncem, na svetu nič novega

    3. pren. pod; za vladavine:
    avere molti operai sotto di sé imeti pod sabo veliko delavcev
    la rivoluzione francese scoppiò sotto Luigi XVI francoska revolucija je izbruhnila za vladavine Ludvika XVI.

    4. pren. pod (varstvo, opora, zaščita):
    condurre il prigioniero sotto scorta alle prigioni peljati zapornika pod stražo v zapor
    essere nato sotto buona stella biti rojen pod srečno zvezdo
    la manifestazione è sotto l'alto patronato del presidente della repubblica prireditev je pod visokim pokroviteljstvom predsednika republike
    tenere qcn., qcs. sott'occhio koga, kaj pazljivo nadzirati, ne spustiti izpred oči

    5. pod (modalno); z, iz:
    caffè confezionato sotto vuoto vakuumsko pakirana kava
    pubblicare qcs. sotto falso nome kaj objaviti pod lažnim imenom
    guardare le cose sotto un angolo diverso gledati na stvari z drugačnega zornega kota

    6. zaradi, iz:
    fare qcs. sotto l'impulso del momento narediti kaj pod trenutnim vzgibom

    7. pred:
    sotto Natale, sotto Pasqua, sotto gli esami pred Božičem, Veliko nočjo, pred izpiti

    B) avv.

    1. spodaj, dol:
    di sotto spodaj, od spodaj
    più sotto niže
    sotto sotto pravzaprav; pren. pri sebi, intimno:
    protestava, ma sotto sotto era contento ugovarjal je, a pravzaprav je bil vesel
    andare sotto leči (pod odejo)
    mettere sotto qcn. podrediti si koga, komu naložiti težko delo
    mettere sotto qcn. avto povoziti koga
    mettersi sotto vreči se na delo, zagnano se lotiti česa

    2. naprej; niže:
    vedi sotto glej v opombi

    3. spodaj (na sebi):
    sotto non porta la maglia ne nosi spodnje majice
    farsela sotto pog. podelati se

    C) agg. invar.
    sotto, di sotto spodnji:
    il piano di sotto spodnje nadstropje

    Č) m invar. spodnji del
  • sovráštvo (-a) n odio, astio, accanimento, inimicizia, livore:
    čutiti sovraštvo do koga, do česa provare odio, astio verso, contro qcn., qcs.; avere in odio qcn., qcs.
    gojiti globoko sovraštvo avere il veleno in corpo
    požreti, požirati sovraštvo mangiare, masticare veleno
    pokazati, bljuvati nepomirljivo sovraštvo schizzare veleno (da tutti i pori), sputare veleno
    psiht. sovraštvo do žensk misoginia
    sovraštvo do novega misoneismo
    sovraštvo do tujcev xenofobia
  • sovrážiti (-im)

    A) imperf.

    1. odiare, detestare:
    divje, smrtno sovražiti odiare, detestare a morte
    sovražiti koga kot kugo, kot psa, sovražiti iz dna duše, iz dna srca odiare dal profondo del cuore

    2. detestare, aborrire, non sopportare:
    narava sovraži praznino la natura aborrisce il vuoto
    sovražiti lenuhe non sopportare i fannulloni

    B) sovrážiti se (-im se) imperf. refl. odiarsi, detestarsi; non sopportarsi:
    sovražiti se kot pes in mačka essere come cane e gatto, come il diavolo e l'acqua santa
  • sovrážnikov (-a -o) adj. del nemico, nemico:
    sovražnikovi vojaki i soldati nemici
  • spaccare v. tr. (pres. spacco) cepiti, razklati; seči, sekati; razbijati:
    spaccare la legna sekati, klati drva
    spaccare i sassi razbijati kamen
    spaccare un capello in quattro pren. dlakocepiti
    spaccare il cuore pren. parati srce (dogodek, zgodba)
    spaccare la faccia, il muso a qcn. razbiti komu gobec
    spaccare il minuto pren. biti zelo natančen (ura)
    spaccare le pietre pren. žgati, pripekati (sonce)
  • spacciare

    A) v. tr. (pres. spaccio)

    1. prodati, razprodajati

    2. razpečati:
    spacciare moneta falsa razpečevati ponarejeni denar

    3. pog. dvigniti, dvigati roke od česa, obupati nad čim:
    i medici lo hanno spacciato zdravniki so obupali nad njim

    4. ubiti; odstraniti, likvidirati

    B) ➞ spacciarsi v. rifl. (pres. mi spaccio)
    spacciarsi per izdajati se za
  • spádati (-am) imperf.

    1. andare insieme; combinarsi; rientrare; appartenere:
    ta vrata ne spadajo k omari questa porta non si combina con l'armadio
    v alpinistično opremo spada tudi cepin tra gli attrezzi dell'alpinista rientra anche la piccozza
    k posestvu spada tudi del gozda al podere appartiene anche parte del bosco

    2. andare; essere adeguato, convenire:
    knjige spadajo na polico i libri vanno sullo scaffale

    3. essere; essere tra, uno di; appartenere (a):
    kit spada k sesalcem la balena appartiene alla classe dei mammiferi, è un mammifero
  • spáti (spím)

    A) imperf.

    1. dormire:
    spati kot polh, kot klada, kot jazbec, kot ubit dormire come un ghiro, come un tasso, della grossa
    spati na prostem, na tleh dormire all'aperto, per terra
    dobro spite! (kot voščilo) buon riposo!
    spati mirno spanje dormire sonni tranquilli
    spati pri kom dormire, pernottare da qcn.

    2. (počivati) riposare:
    pozimi rastline spijo d'inverno le piante riposano

    3. giacere (sepolto), essere sopito, essere nascosto, trovarsi:
    spolnost v otroku še spi nel bambino la sessualità è ancora sopita
    rudno bogastvo spi pod zemljo le risorse minerarie giacciono sepolte sotto terra

    4. (biti pokopan) riposare; esser sepolto:
    na tem pokopališču spijo njegovi starši in questo cimitero riposano i suoi genitori

    5.
    spati pri dormire con, avere rapporti sessuali con
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    priden je, kadar spi è bravo quando dorme
    glede tega lahko mirno spiš quanto a questo puoi stare tranquillo
    hoditi, iti s kurami spat andare a dormire con le galline
    spati smrtno, večno spanje dormire il sonno eterno
    spati spanje pravičnega dormire il sonno dei giusti
    PREGOVORI:
    kakor si boš postlal, tako boš spal come uno si fa il letto, così dorme
    nesreča nikoli ne spi i guai vengono senza chiamarli

    B) spáti se (spí se) imperf. impers. (biti zaspan) avere sonno:
    spi se mi ho sonno
  • spazzare v. tr. (pres. spazzo)

    1. pomesti, pometati:
    spazzare davanti a casa propria pren. pog. pomesti pred svojim pragom
    spazzare via i pregiudizi pomesti s predsodki

    2. počistiti; odnesti, odnašati

    3. pog. pospraviti, pospravljati; pojesti

    4. šport
    spazzare l'area odbiti žogo (iz svoje polovice)
  • spedito

    A) agg.

    1. hiter, uren

    2. pog. odpisan, izgubljen, na smrt obsojen:
    i medici lo danno per spedito zdravniki so ga odpisali

    B) avv.

    1. hitro, urno

    2. jasno, razločno
  • spēgnere*

    A) v. tr. (pres. spēngo)

    1. gasiti; pogasiti, ugašati:
    spegnere la calce gasiti apno
    spegnere un incendio pogasiti požar

    2. elektr. ugasniti, izključiti, izklopiti (luč, televizor)

    3. izplačati:
    spegnere un debito plačati dolg

    4. brisati; udušiti; pomiriti, potešiti:
    spegnere i rumori udušiti hrup
    spegnere la sete potešiti žejo

    5. knjižno ubiti

    B) ➞ spēgnersi v. rifl. (pres. mi spēngo)

    1. ugasiti se, ugašati se; ugasniti

    2. umreti, umirati
  • spénjati1 (-am) imperf. attaccare, agganciare, accoppiare, connettere; imbastire:
    spenjati hlode s penjami accoppiare, agganciare i tronchi con le zanche
    spenjati lase v čop fermare i capelli in crocchia
  • spéti (spnèm) perf. ➞ spenjati 1

    1. attaccare; agganciare; cucire; imbastire; annodare:
    speti liste papirja pinzare fogli di carta
    speti s sponko spillare
    speti vagone agganciare i vagoni
    speti ruto, lase annodare il fazzoletto, i capelli; legare, fermare i capelli

    2. chiudere; navt. ammainare, ripiegare:
    speti dežnik chiudere l'ombrello
    speti jadra ammainare le vele
    navt. speti del jader rientrare
  • spezzare

    A) v. tr. (pres. spēzzo)

    1. lomiti, prelomiti, drobiti, trgati:
    spezzarsi un braccio zlomiti si roko
    spezzare le catene, i ceppi pren. pretrgati okove
    spezzare il cuore pren. streti srce
    spezzare una lancia in favore di qcn. pren. zavzeti se za koga
    spezzare il pane prelomiti kruh

    2. pren. prekiniti, prekinjati, pretrgati

    B) ➞ spezzarsi v. rifl. (pres. mi spēzzo) zlomiti se, pretrgati se:
    spezzarsi in due per qcn. pretrgati se na dvoje, z vsemi močmi si prizadevati za koga
  • spirito1 m

    1. relig. duh

    2. duh, duša:
    i valori dello spirito duhovne vrednote
    rendere lo spirito a Dio evfemistično umreti

    3.
    gli spiriti degli antenati duše prednikov
    gli spiriti celesti angeli
    gli spiriti infernali hudiči
    lo Spirito Santo relig. Sveti duh
    per opera e virtù dello Spirito Santo pog. od svetega duha (stvar, ki ji ne vemo izvora)

    4. ekst. duh, strah:
    una casa frequentata dagli spiriti hiša strahov

    5. čut; nagnjenost:
    spirito di corpo privrženost, solidarnost
    spirito di giustizia čut za pravičnost
    spirito di parte pristranskost

    6. živahnost, bistroumnost, duhovitost:
    battuta, motto di spirito duhovita domislica
    povero di spirito ekst. neumen, omejen
    persona di spirito šaljivec
    presenza di spirito prisebnost
    spirito di patata pog. neslana šala
    fare dello spirito duhovičiti

    7. duh, bistvo:
    lo spirito della legge duh zakona
  • splávati (-am) perf.

    1. imparare a nuotare

    2. nuotare, raggiungere a nuoto

    3. venire a galla, emergere

    4. pren. cavarsela:
    nikogar ne potrebujem, bom že sam splaval non ho bisogno (dell'aiuto) di nessuno, me la caverò da solo
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    pren. njegove misli so splavale k domačim col pensiero andò ai propri cari
    prihranki so splavali po grlu scialacquò tuti i risparmi
    pren. splavati po vodi fallire, andare in rovina
  • splêsti (splêtem) | splétati (-am)

    A) perf., imperf.

    1. fare a maglia:
    splesti pulover, rokavice fare (a maglia) un pullover, un paio di guanti
    splesti ročno, strojno fare a mano, a macchina

    2. intrecciare; intessere:
    splesti košaro, venec intrecciare un cesto, una corona
    splesti lase v kito intrecciare i capelli
    splesti v leso aggraticciare

    3. pren. intrecciare, ordire, tramare:
    splesti zaroto intrecciare le fila di una congiura, ordire una congiura

    4. pren. (narediti, delati; snovati, zasnovati, povezati, povezovati) creare; intrecciare; unire:
    ljudska domišljija je o kralju Matjažu spletla nešteto bajk la fantasia popolare creò innumerevoli leggende attorno al personaggio di re Matteo (Corvino)

    B) splêsti se (splêtem se) | splétati se (-am se) perf., imperf. refl.

    1. intrecciarsi:
    splesti se z žensko invischiarsi in una relazione con una donna

    2. pren. (nastati, razširiti se) crearsi; diffondersi

    3. accadere; manifestarsi, mostrarsi, comparire