Franja

Zadetki iskanja

  • sónčen (-čna -o) adj.

    1. del sole, da sole, solare; soleggiato, assolato; knjiž. aprico, solatio:
    sončna svetloba, toplota la luce, il calore del sole
    sončni mrk eclissi solare
    sončni vzhod, zahod il sorgere, il tramonto del sole
    sončen dan giornata di sole
    sončno pobočje pendio solatio
    sončna kopel bagno di sole
    astr. sončna krona corona solare
    med. sončna kura elioterapia
    sončna očala occhiali da sole
    sončna ura meridiana
    sončna celica, plošča cellula, pannello solare
    sončni kolektor collettore solare
    sončni sistem sistema solare

    2. pren. felice, bello, splendente, allegro, luminoso, radioso:
    sončni dnevi mladosti i giorni felici della giovinezza
    sončni nasmeh un sorriso radioso
    Sončni kralj il re Sole (Luigi XIV)
    zdrobiti koga v sončni prah annientare, annichilire qcn.
    pog. šalj. biti zaposlen pri sončni upravi essere senza lavoro, disoccupato
    astr. sončni ciklus, krog ciclo solare
    poletni, zimski sončni obrat solstizio d'estate, d'inverno
    sončni veter vento solare
    sončne bakle fiaccole solari
    sončna erupcija eruzione solare
    sončne pege macchie solari
    sončno leto anno solare
    fiz. sončni spekter spettro solare
    sončna zaslonka parasole
    meteor. sončni dvor, sončni halo alone solare
    zool. sončni ostriž persico sole (Lepomis gibbosus)
    obl. sončni plise plissè soleil
  • sonno m

    1. spanje, sen:
    sonno agitato, tranquillo nemirno, mirno spanje
    il sonno del giusto spanje pravičnega
    il sonno eterno, l'ultimo sonno pren. večno spanje
    terapia, cura del sonno spalna terapija
    dormire sonni tranquilli pren. mirno spati, živeti mirno
    prendere, riprendere sonno zaspati, ponovno zaspati

    2. med.
    malattia del sonno spalna bolezen, tripanosomiaza

    3. spanec, zaspanost:
    avere sonno biti zaspan
    cadere, cascare dal sonno klecati, padati od utrujenosti
    far venire, mettere sonno pren. biti na smrt dolgočasen

    4. pren. mir, tišina
  • sopra

    A) prep.

    1. na, nad, čez:
    accumulare debiti sopra debiti vedno znova se zadolževati
    la facciata poggia sopra due colonne pročelje leži na dveh stebrih
    mettiamoci una pietra sopra! pren. pozabimo!
    stendere una coperta sopra il letto razgrniti odejo čez posteljo
    vivere al di sopra delle proprie possibilità živeti nad svojimi možnostmi

    2. na; proti:
    buttarsi sopra il nemico vreči se na sovražnika
    dare sopra a qcn. pren. ne dati komu prav
    stare sopra qcn. pritiskati na koga

    3. po (časovno):
    bere un po' di vino sopra la pastasciutta po paštašuti spiti malo vina
    berci sopra splakniti kaj; pren. piti na kaj
    dormirci sopra pren. prespati kaj

    4. nad, čez, več kot:
    pesare sopra il quintale tehtati več kot stot
    averne fin sopra i capelli pren. imeti česa čez glavo
    essere sopra pensiero biti raztresen, zaskrbljen

    5. o, na:
    conferenza sopra la riforma monetaria konferenca o denarni reformi
    fare assegnamento sopra qcn., qcs. računati na koga, kaj
    giocare, puntare sopra una carta igrati, staviti na karto
    tornare sopra una decisione premisliti si

    6. bolj kot:
    mi interessa sopra ogni altra cosa zanima me bolj kot vse drugo

    B) avv.

    1. zgoraj:
    un dolce con sopra uno strato di cioccolata slaščica, prekrita s slojem čokolade
    più sopra višje; ekst. zgoraj, na gornjem nadstropju

    2. prej, predhodno:
    con riferimento a quanto detto sopra upoštevaje, kar je bilo prej rečeno

    C) agg. invar.
    sopra, di sopra višji, zgornji, vrhnji:
    la parte di sopra gornja stran

    Č) m invar.
    il sopra, il di sopra vrhnja, gornja stran
  • soprappensiēro avv. zamišljeno, razmišljeno:
    essere soprappensiero biti zamišljen
  • soprappiù m

    1. prebitek, presežek:
    essere di soprappiù biti preveč, odveč

    2. dodatek:
    di soprappiù, per soprappiù povrh
  • sopruso m nasilstvo, nasilje:
    commettere un sopruso a zagrešiti nasilje nad
    subire un sopruso biti žrtev nasilja, trpeti nasilje
  • sordo

    A) agg.

    1. gluh (tudi pren.):
    essere sordo da un orecchio biti gluh na eno uho
    essere sordo alle preghiere pren. biti gluh za prošnje
    essere sordo come una campana biti gluh kakor kamen

    2. gluh, neakustičen; zamolkel, pridušen:
    lima sorda ekst. pren. pokrita rihta
    rumore sordo zamolkel šum

    3. pren. tih, skrit:
    nutrire una sorda invidia verso gojiti skrito zavist do

    4. jezik nezveneč

    B) m (f -da) glušec, gluha oseba:
    parlare ai sordo govoriti gluhim ušesom
    fare il sordo delati se gluhega
    non intendere sordo takoj razumeti
  • sorēlla

    A) f

    1. sestra:
    sorella adottiva posvojena sestra
    sorella consanguinea, uterina polsestra (po očetovi, materini strani)
    sorella germana prava sestra
    sorella di latte sestra po mleku
    sorelle siamesi siamski sestri
    assomigliarsi come sorella biti si podobni kot sestri

    2. pren. sestra

    3. relig. sestra, redovnica

    B) agg. sestrski; soroden:
    lingue sorelle sorodni jeziki
    le sette sorelle ekon. pren. sedem sester (sedem mednarodnih petrolejskih družb)
  • soród (-a) m parentela:
    biti v sorodu essere imparentati
    pren. biti v sorodu s hudičem sapere dove il diavolo tiene la coda
  • sorpresa f

    1. presenečenje, iznenadenje:
    che bella sorpresa! kakšno prijetno presenečenje!
    di sorpresa znenada, nenadoma
    avere una brutta, sgradita sorpresa biti neprijetno presenečen, doživeti neljubo presenečenje
    cogliere, prendere qcn. di sorpresa koga presenetiti

    2. začudenje
  • sōrte f

    1. usoda:
    buona sorte sreča
    cattiva, mala sorte nesreča
    affidarsi, rimettersi alla sorte prepustiti se usodi
    avere, toccare in sorte usojeno biti
    tentare la sorte preizkusiti srečo

    2. naključje, slučaj:
    per sorte slučajno
    estrarre, tirare a sorte (sorteggiare) žrebati
  • soséden (-dna -o) adj.

    1. vicino, circonvicino, adiacente; adm. viciniore; dirimpetto:
    stopiti v sosedni prostor entrare nel locale adiacente

    2. confinante, confinario, contiguo, contermine:
    sosedna država stato contermine
    biti soseden confinare (con)
  • sospeso agg.

    1. gradb.
    ponte sospeso viseči most

    2. neodločen, nerešen; neplačan:
    conto in sospeso neporavnan račun
    tenere in sospeso pustiti neodločeno, nerešeno

    3. negotov, nemiren, nestrpen:
    essere, stare col cuore sospeso biti negotov, nestrpno pričakovati
    essere sospeso a un filo viseti na nitki
    stare col fiato sospeso zadrževati dih (od razburjenja, strahu)
  • sotterrare v. tr. (pres. sottērro)

    1. zakopati

    2. pokopati:
    andare a farsi sotterrare pren. biti zanič, slabo se odrezati
    sotterrare il Carnevale pren. pokopavati pust
  • sotto

    A) prep.

    1. pod:
    andare sotto terra evfemistično končati pod zemljo, umreti
    finire sotto una macchina končati pod avtom
    mettersi qcn. sotto i piedi pren. koga ponižati, koga si podrediti
    ridere sotto i baffi smejati, smehljati se v brk

    2. pod ( niže, tudi pren.); zelo blizu:
    andare sotto le armi pren. iti k vojakom
    avere qcs. sotto il naso imeti kaj pred nosom
    dormire sotto le stelle spati na prostem
    non c'è niente di nuovo sotto il sole nič novega pod soncem, na svetu nič novega

    3. pren. pod; za vladavine:
    avere molti operai sotto di sé imeti pod sabo veliko delavcev
    la rivoluzione francese scoppiò sotto Luigi XVI francoska revolucija je izbruhnila za vladavine Ludvika XVI.

    4. pren. pod (varstvo, opora, zaščita):
    condurre il prigioniero sotto scorta alle prigioni peljati zapornika pod stražo v zapor
    essere nato sotto buona stella biti rojen pod srečno zvezdo
    la manifestazione è sotto l'alto patronato del presidente della repubblica prireditev je pod visokim pokroviteljstvom predsednika republike
    tenere qcn., qcs. sott'occhio koga, kaj pazljivo nadzirati, ne spustiti izpred oči

    5. pod (modalno); z, iz:
    caffè confezionato sotto vuoto vakuumsko pakirana kava
    pubblicare qcs. sotto falso nome kaj objaviti pod lažnim imenom
    guardare le cose sotto un angolo diverso gledati na stvari z drugačnega zornega kota

    6. zaradi, iz:
    fare qcs. sotto l'impulso del momento narediti kaj pod trenutnim vzgibom

    7. pred:
    sotto Natale, sotto Pasqua, sotto gli esami pred Božičem, Veliko nočjo, pred izpiti

    B) avv.

    1. spodaj, dol:
    di sotto spodaj, od spodaj
    più sotto niže
    sotto sotto pravzaprav; pren. pri sebi, intimno:
    protestava, ma sotto sotto era contento ugovarjal je, a pravzaprav je bil vesel
    andare sotto leči (pod odejo)
    mettere sotto qcn. podrediti si koga, komu naložiti težko delo
    mettere sotto qcn. avto povoziti koga
    mettersi sotto vreči se na delo, zagnano se lotiti česa

    2. naprej; niže:
    vedi sotto glej v opombi

    3. spodaj (na sebi):
    sotto non porta la maglia ne nosi spodnje majice
    farsela sotto pog. podelati se

    C) agg. invar.
    sotto, di sotto spodnji:
    il piano di sotto spodnje nadstropje

    Č) m invar. spodnji del
  • sottoporre*

    A) v. tr. (pres. sottopongo)

    1. podjarmiti; podvreči

    2. pokoriti, prisiliti

    3. pren. predložiti, predlagati:
    sottoporre una proposta di legge predložiti zakonski predlog

    B) ➞ sottoporsi v. rifl. (pres. mi sottopongo) vdati se, pristati na kaj, pokoriti se (tudi ekst.):
    sottoporsi a un intervento chirurgico biti operiran
  • spaccare v. tr. (pres. spacco) cepiti, razklati; seči, sekati; razbijati:
    spaccare la legna sekati, klati drva
    spaccare i sassi razbijati kamen
    spaccare un capello in quattro pren. dlakocepiti
    spaccare il cuore pren. parati srce (dogodek, zgodba)
    spaccare la faccia, il muso a qcn. razbiti komu gobec
    spaccare il minuto pren. biti zelo natančen (ura)
    spaccare le pietre pren. žgati, pripekati (sonce)
  • spalla f

    1. rama; hrbet; križ:
    spalle magre, robuste suha, krepka ramena
    alzata di spalle zmig z rameni
    articolo di spalla publ. članek desno zgoraj
    violino di spalla glasba prva violina
    spall'arm! voj. puško na ramo!
    a spalla na ramenih
    alle spalle di za kom, za čem, komu za hrbtom
    accarezzare le spalle a qcn. šalj. koga pobožati, koga prebunkati
    avere buone spalle biti krepek
    avere le spalle grosse, quadrate pren. biti varen, imeti močne zaščitnike
    avere settant'anni sulle spalle imeti jih sedemdeset na grbi
    avere la famiglia sulle spalle vzdrževati družino
    colpire alle spalle udariti znenada, zahrbtno
    gettare la colpa sulle spalle di qcn. komu naprtiti krivdo
    gettarsi qcs. dietro le spalle ne se več zmeniti za kaj, na kaj pozabiti
    guardarsi le spalle varovati si hrbet
    lavorare di spalle utirati si pot z vsemi sredstvi
    mettere qcn. con le spalle al muro pritisniti koga ob zid
    prendersi qcs. sulle spalle prevzeti odgovornost za kaj
    ridere, sparlare alle spalle di qcn. komu se za hrbtom smejati, koga za hrbtom opravljati
    stringersi nelle spalle skomigniti z rameni
    vivere alle spalle di qcn. živeti na račun koga

    2. zool. pleča; pleče

    3. obl. rama

    4. pobočje, brežina

    5. nasip

    6. arhit. opornik

    7. gled. (komikov) sogovornik, replikator

    8.
    fare da spalla a qcn. priskočiti komu na pomoč

    9. tisk višina knjižnega hrbta
  • spanna f ped, pedenj (tudi ekst.):
    essere alto una spanna biti majhen
  • spargere*

    A) v. tr. (pres. spargo)

    1. raztresti, raztresati; posuti, posipati

    2. razkropiti

    3. razliti: polivati; liti; prelivati:
    spargere il vino politi vino
    spargere lacrime točiti solze
    spargere sangue prelivati kri; biti ranjen, ubit
    spargere sudore znojiti se (tudi pren.)

    4. razlivati, izžarevati (luč, toploto)

    5. raznesti, raznašati; razširiti (novico)

    B) ➞ spargersi v. rifl. (pres. mi spargo)

    1. razkropiti se

    2. razširiti, razširjati se; raznesti, raznašati se (novica)