sónčen (-čna -o) adj.
1. del sole, da sole, solare; soleggiato, assolato; knjiž. aprico, solatio:
sončna svetloba, toplota la luce, il calore del sole
sončni mrk eclissi solare
sončni vzhod, zahod il sorgere, il tramonto del sole
sončen dan giornata di sole
sončno pobočje pendio solatio
sončna kopel bagno di sole
astr. sončna krona corona solare
med. sončna kura elioterapia
sončna očala occhiali da sole
sončna ura meridiana
sončna celica, plošča cellula, pannello solare
sončni kolektor collettore solare
sončni sistem sistema solare
2. pren. felice, bello, splendente, allegro, luminoso, radioso:
sončni dnevi mladosti i giorni felici della giovinezza
sončni nasmeh un sorriso radioso
Sončni kralj il re Sole (Luigi XIV)
zdrobiti koga v sončni prah annientare, annichilire qcn.
pog. šalj. biti zaposlen pri sončni upravi essere senza lavoro, disoccupato
astr. sončni ciklus, krog ciclo solare
poletni, zimski sončni obrat solstizio d'estate, d'inverno
sončni veter vento solare
sončne bakle fiaccole solari
sončna erupcija eruzione solare
sončne pege macchie solari
sončno leto anno solare
fiz. sončni spekter spettro solare
sončna zaslonka parasole
meteor. sončni dvor, sončni halo alone solare
zool. sončni ostriž persico sole (Lepomis gibbosus)
obl. sončni plise plissè soleil
Zadetki iskanja
- sonno m
1. spanje, sen:
sonno agitato, tranquillo nemirno, mirno spanje
il sonno del giusto spanje pravičnega
il sonno eterno, l'ultimo sonno pren. večno spanje
terapia, cura del sonno spalna terapija
dormire sonni tranquilli pren. mirno spati, živeti mirno
prendere, riprendere sonno zaspati, ponovno zaspati
2. med.
malattia del sonno spalna bolezen, tripanosomiaza
3. spanec, zaspanost:
avere sonno biti zaspan
cadere, cascare dal sonno klecati, padati od utrujenosti
far venire, mettere sonno pren. biti na smrt dolgočasen
4. pren. mir, tišina - sopra
A) prep.
1. na, nad, čez:
accumulare debiti sopra debiti vedno znova se zadolževati
la facciata poggia sopra due colonne pročelje leži na dveh stebrih
mettiamoci una pietra sopra! pren. pozabimo!
stendere una coperta sopra il letto razgrniti odejo čez posteljo
vivere al di sopra delle proprie possibilità živeti nad svojimi možnostmi
2. na; proti:
buttarsi sopra il nemico vreči se na sovražnika
dare sopra a qcn. pren. ne dati komu prav
stare sopra qcn. pritiskati na koga
3. po (časovno):
bere un po' di vino sopra la pastasciutta po paštašuti spiti malo vina
berci sopra splakniti kaj; pren. piti na kaj
dormirci sopra pren. prespati kaj
4. nad, čez, več kot:
pesare sopra il quintale tehtati več kot stot
averne fin sopra i capelli pren. imeti česa čez glavo
essere sopra pensiero biti raztresen, zaskrbljen
5. o, na:
conferenza sopra la riforma monetaria konferenca o denarni reformi
fare assegnamento sopra qcn., qcs. računati na koga, kaj
giocare, puntare sopra una carta igrati, staviti na karto
tornare sopra una decisione premisliti si
6. bolj kot:
mi interessa sopra ogni altra cosa zanima me bolj kot vse drugo
B) avv.
1. zgoraj:
un dolce con sopra uno strato di cioccolata slaščica, prekrita s slojem čokolade
più sopra višje; ekst. zgoraj, na gornjem nadstropju
2. prej, predhodno:
con riferimento a quanto detto sopra upoštevaje, kar je bilo prej rečeno
C) agg. invar.
sopra, di sopra višji, zgornji, vrhnji:
la parte di sopra gornja stran
Č) m invar.
il sopra, il di sopra vrhnja, gornja stran - soprappensiēro avv. zamišljeno, razmišljeno:
essere soprappensiero biti zamišljen - soprappiù m
1. prebitek, presežek:
essere di soprappiù biti preveč, odveč
2. dodatek:
di soprappiù, per soprappiù povrh - sopruso m nasilstvo, nasilje:
commettere un sopruso a zagrešiti nasilje nad
subire un sopruso biti žrtev nasilja, trpeti nasilje - sordo
A) agg.
1. gluh (tudi pren.):
essere sordo da un orecchio biti gluh na eno uho
essere sordo alle preghiere pren. biti gluh za prošnje
essere sordo come una campana biti gluh kakor kamen
2. gluh, neakustičen; zamolkel, pridušen:
lima sorda ekst. pren. pokrita rihta
rumore sordo zamolkel šum
3. pren. tih, skrit:
nutrire una sorda invidia verso gojiti skrito zavist do
4. jezik nezveneč
B) m (f -da) glušec, gluha oseba:
parlare ai sordo govoriti gluhim ušesom
fare il sordo delati se gluhega
non intendere sordo takoj razumeti - sorēlla
A) f
1. sestra:
sorella adottiva posvojena sestra
sorella consanguinea, uterina polsestra (po očetovi, materini strani)
sorella germana prava sestra
sorella di latte sestra po mleku
sorelle siamesi siamski sestri
assomigliarsi come sorella biti si podobni kot sestri
2. pren. sestra
3. relig. sestra, redovnica
B) agg. sestrski; soroden:
lingue sorelle sorodni jeziki
le sette sorelle ekon. pren. sedem sester (sedem mednarodnih petrolejskih družb) - soród (-a) m parentela:
biti v sorodu essere imparentati
pren. biti v sorodu s hudičem sapere dove il diavolo tiene la coda - sorpresa f
1. presenečenje, iznenadenje:
che bella sorpresa! kakšno prijetno presenečenje!
di sorpresa znenada, nenadoma
avere una brutta, sgradita sorpresa biti neprijetno presenečen, doživeti neljubo presenečenje
cogliere, prendere qcn. di sorpresa koga presenetiti
2. začudenje - sōrte f
1. usoda:
buona sorte sreča
cattiva, mala sorte nesreča
affidarsi, rimettersi alla sorte prepustiti se usodi
avere, toccare in sorte usojeno biti
tentare la sorte preizkusiti srečo
2. naključje, slučaj:
per sorte slučajno
estrarre, tirare a sorte (sorteggiare) žrebati - soséden (-dna -o) adj.
1. vicino, circonvicino, adiacente; adm. viciniore; dirimpetto:
stopiti v sosedni prostor entrare nel locale adiacente
2. confinante, confinario, contiguo, contermine:
sosedna država stato contermine
biti soseden confinare (con) - sospeso agg.
1. gradb.
ponte sospeso viseči most
2. neodločen, nerešen; neplačan:
conto in sospeso neporavnan račun
tenere in sospeso pustiti neodločeno, nerešeno
3. negotov, nemiren, nestrpen:
essere, stare col cuore sospeso biti negotov, nestrpno pričakovati
essere sospeso a un filo viseti na nitki
stare col fiato sospeso zadrževati dih (od razburjenja, strahu) - sotterrare v. tr. (pres. sottērro)
1. zakopati
2. pokopati:
andare a farsi sotterrare pren. biti zanič, slabo se odrezati
sotterrare il Carnevale pren. pokopavati pust - sotto
A) prep.
1. pod:
andare sotto terra evfemistično končati pod zemljo, umreti
finire sotto una macchina končati pod avtom
mettersi qcn. sotto i piedi pren. koga ponižati, koga si podrediti
ridere sotto i baffi smejati, smehljati se v brk
2. pod ( niže, tudi pren.); zelo blizu:
andare sotto le armi pren. iti k vojakom
avere qcs. sotto il naso imeti kaj pred nosom
dormire sotto le stelle spati na prostem
non c'è niente di nuovo sotto il sole nič novega pod soncem, na svetu nič novega
3. pren. pod; za vladavine:
avere molti operai sotto di sé imeti pod sabo veliko delavcev
la rivoluzione francese scoppiò sotto Luigi XVI francoska revolucija je izbruhnila za vladavine Ludvika XVI.
4. pren. pod (varstvo, opora, zaščita):
condurre il prigioniero sotto scorta alle prigioni peljati zapornika pod stražo v zapor
essere nato sotto buona stella biti rojen pod srečno zvezdo
la manifestazione è sotto l'alto patronato del presidente della repubblica prireditev je pod visokim pokroviteljstvom predsednika republike
tenere qcn., qcs. sott'occhio koga, kaj pazljivo nadzirati, ne spustiti izpred oči
5. pod (modalno); z, iz:
caffè confezionato sotto vuoto vakuumsko pakirana kava
pubblicare qcs. sotto falso nome kaj objaviti pod lažnim imenom
guardare le cose sotto un angolo diverso gledati na stvari z drugačnega zornega kota
6. zaradi, iz:
fare qcs. sotto l'impulso del momento narediti kaj pod trenutnim vzgibom
7. pred:
sotto Natale, sotto Pasqua, sotto gli esami pred Božičem, Veliko nočjo, pred izpiti
B) avv.
1. spodaj, dol:
di sotto spodaj, od spodaj
più sotto niže
sotto sotto pravzaprav; pren. pri sebi, intimno:
protestava, ma sotto sotto era contento ugovarjal je, a pravzaprav je bil vesel
andare sotto leči (pod odejo)
mettere sotto qcn. podrediti si koga, komu naložiti težko delo
mettere sotto qcn. avto povoziti koga
mettersi sotto vreči se na delo, zagnano se lotiti česa
2. naprej; niže:
vedi sotto glej v opombi
3. spodaj (na sebi):
sotto non porta la maglia ne nosi spodnje majice
farsela sotto pog. podelati se
C) agg. invar.
sotto, di sotto spodnji:
il piano di sotto spodnje nadstropje
Č) m invar. spodnji del - sottoporre*
A) v. tr. (pres. sottopongo)
1. podjarmiti; podvreči
2. pokoriti, prisiliti
3. pren. predložiti, predlagati:
sottoporre una proposta di legge predložiti zakonski predlog
B) ➞ sottoporsi v. rifl. (pres. mi sottopongo) vdati se, pristati na kaj, pokoriti se (tudi ekst.):
sottoporsi a un intervento chirurgico biti operiran - spaccare v. tr. (pres. spacco) cepiti, razklati; seči, sekati; razbijati:
spaccare la legna sekati, klati drva
spaccare i sassi razbijati kamen
spaccare un capello in quattro pren. dlakocepiti
spaccare il cuore pren. parati srce (dogodek, zgodba)
spaccare la faccia, il muso a qcn. razbiti komu gobec
spaccare il minuto pren. biti zelo natančen (ura)
spaccare le pietre pren. žgati, pripekati (sonce) - spalla f
1. rama; hrbet; križ:
spalle magre, robuste suha, krepka ramena
alzata di spalle zmig z rameni
articolo di spalla publ. članek desno zgoraj
violino di spalla glasba prva violina
spall'arm! voj. puško na ramo!
a spalla na ramenih
alle spalle di za kom, za čem, komu za hrbtom
accarezzare le spalle a qcn. šalj. koga pobožati, koga prebunkati
avere buone spalle biti krepek
avere le spalle grosse, quadrate pren. biti varen, imeti močne zaščitnike
avere settant'anni sulle spalle imeti jih sedemdeset na grbi
avere la famiglia sulle spalle vzdrževati družino
colpire alle spalle udariti znenada, zahrbtno
gettare la colpa sulle spalle di qcn. komu naprtiti krivdo
gettarsi qcs. dietro le spalle ne se več zmeniti za kaj, na kaj pozabiti
guardarsi le spalle varovati si hrbet
lavorare di spalle utirati si pot z vsemi sredstvi
mettere qcn. con le spalle al muro pritisniti koga ob zid
prendersi qcs. sulle spalle prevzeti odgovornost za kaj
ridere, sparlare alle spalle di qcn. komu se za hrbtom smejati, koga za hrbtom opravljati
stringersi nelle spalle skomigniti z rameni
vivere alle spalle di qcn. živeti na račun koga
2. zool. pleča; pleče
3. obl. rama
4. pobočje, brežina
5. nasip
6. arhit. opornik
7. gled. (komikov) sogovornik, replikator
8.
fare da spalla a qcn. priskočiti komu na pomoč
9. tisk višina knjižnega hrbta - spanna f ped, pedenj (tudi ekst.):
essere alto una spanna biti majhen - spargere*
A) v. tr. (pres. spargo)
1. raztresti, raztresati; posuti, posipati
2. razkropiti
3. razliti: polivati; liti; prelivati:
spargere il vino politi vino
spargere lacrime točiti solze
spargere sangue prelivati kri; biti ranjen, ubit
spargere sudore znojiti se (tudi pren.)
4. razlivati, izžarevati (luč, toploto)
5. raznesti, raznašati; razširiti (novico)
B) ➞ spargersi v. rifl. (pres. mi spargo)
1. razkropiti se
2. razširiti, razširjati se; raznesti, raznašati se (novica)