Franja

Zadetki iskanja

  • pritísk (-a) m

    1. pressione:
    pritisk na tipko pressione del tasto
    odstopil je na pritisk javnega mnenja diede le dimissioni su pressione dell'opinione pubblica
    moralni, politični pritisk pressioni morali, politiche

    2. fiz., med. pressione; tensione; fiziol. stretta, bisogno:
    pritisk znaša 1000 milibarov la pressione (atmosferica) è di 1000 millibar
    lonec na pritisk pentola a pressione
    med. krvni pritisk pressione, tensione sanguigna
    greben visokega zračnega pritiska slabi la zona di alta pressione si va indebolendo
    teh. osni pritisk pressione assiale
    fiziol. pritisk na vodo tenesmo vescicale
    pritisk na blato bisogno di defecare

    3. pren. pressione:
    upirati se gospodarskemu in raznarodovalnemu pritisku contrastare le, resistere alle pressioni economiche e snazionalizzatrici
    šport. žarg. pritisk na nasprotnika serrate (finale)
    šport. pritisk na pedal pedalata
  • propriamente avv.

    1. v resnici, zares:
    le cose non si sono svolte propriamente in questo modo stvari v resnici niso potekale tako

    2. prav; v pravem smislu, pomenu; točno
    la parola va intesa propriamente e non in senso traslato besedo gre razumeti v pravem, ne v prenesenem pomenu
  • prosíti (prósim) imperf.

    1. chiedere, domandare, richiedere, implorare, invocare, intercedere, pregare (tudi rel. ):
    prositi za koga, za kaj pregare, intercedere per qcn., per qcs.
    prositi odpuščanja chiedere perdono
    prositi Boga milosti pregare Dio, implorare da Dio la grazia
    prositi za blago razsodbo sodišča invocare la clemenza della corte
    prositi za besedo chiedere la parola
    prositi za pojasnilo chiedere lumi, domandare ragione di qcs.; chiedere spiegazioni, (una) spiegazione
    prositi za roko chiedere la mano di (una donna), chiedere una donna in sposa
    rel. prositi za sprejem med novice postulare

    2. (v medmetni rabi)
    a) (izraža vljudnost pri nagovoru) per favore, per cortesia:
    prosim, odprite okno per favore, vuole aprire la finestra?!
    vozne listke, prosim biglietti, prego!
    b) (kot vljudnostni odgovor pri zahvali) non c'è di che, si figuri:
    'Hvala.' — 'Prosim.' 'Grazie.' — '(Prego,) non c'è di che.'
    boš kavo? (ja,) prosim (ti va) un caffe? Sì, grazie
    (pri telefoniranju, tudi kadar česa nismo dobro slišali) Prosim? nisem razumel, bi lahko ponovili? Scusi, non ho capito. Vuole ripetere, per favore?
    PREGOVORI:
    dokler prosi, zlata usta nosi il bisogno fa brav'uomo; chi ha bisogno non mostra denti
  • ptíček (-čka) m dem. od ptič uccelletto, uccellino:
    jesti kot ptiček mangiare come un uccellino
    živeti kot ptiček na veji vivere libero e spensierato
    pren. ptiček je ušel (policiji) il ladruncolo, il criminale è uccel di bosco
    gastr. telečji ptički uccelletti scappati
    PREGOVORI:
    še tak ptiček se enkrat ujame tanto va la gatta al lardo che ci lascia lo zampino
  • razbíjati (-am) | razbíti (-bíjem)

    A) imperf., perf.

    1. rompere, spaccare; spezzare; scindere; fiz. disintegrare:
    razbiti skalo spaccare un sasso
    razbijati na manjše dele frantumare
    fiz. razbijati atome disintegrare gli atomi
    razbiti kozarec rompere un bicchiere
    razbiti komu gobec spaccare il muso a qcn.

    2. battere; pestare; bussare:
    konj razbija ob tla il cavallo scalpita
    razbijati po vratih bussare (violentemente) alla porta

    3. pren. strimpellare, pestare:
    razbijati po klavirju pestare sulla tastiera del pianoforte

    4. pren. (močno utripati) battere forte:
    srce razbija od strahu il cuore batte forte per la paura

    5. pren. frantumare, scindere:
    razbiti prevelika obdelovalna zemljišča frantumare superfici coltivabili troppo vaste

    6. pren. distruggere, dissipare; confutare:
    razbijati iluzije distruggere le illusioni
    razbijati zmotne teorije confutare le false teorie
    razbijati po martellare qcs.
    razbijati s krampom picconare
    PREGOVORI:
    sv. Matija led razbija, če ga ni, ga pa naredi San Mattia, se trova il ghiaccio lo porta via, se non lo trova, il ghiaccio si rinnova

    B) razbíjati se (-am se) | razbíti se (-bíjem se) imperf., perf. refl.

    1. rompersi, spaccarsi, fracassarsi, sfasciarsi, schiantarsi:
    ladje se je razbila ob čereh la nave si schiantò contro gli scogli

    2. ekst. fallire:
    načrt se je razbil il piano è fallito

    3. pren. scindersi:
    stranka se je razbila v več struj il partito si scisse in varie correnti
    PREGOVORI:
    vrč hodi po vodo (toliko časa), dokler se ne razbije tanto va l'orcio per l'acqua che si rompe

    C) razbíjati si (-am si) | razbíti si (-bíjem si) imperf., perf. refl. spaccarsi, rompersi (tudi pren.):
    razbijati si glavo rompersi la testa; pren. rompersi la testa, scervellarsi, arrovellarsi
  • raztézati (-am)

    A) imperf.

    1. distendere, stendere, tendere; dilatare:
    toplota razteza telesa il calore dilata i corpi
    raztezati elastiko tendere l'elastico
    hrast razteza na široko svoje veje la quercia stende tuttintorno i suoi rami

    2. allungare, dilungare; allargare:
    raztezati pripovedovanje dilungare il racconto

    B) raztezati se (-am se) imperf. refl.

    1. allargarsi; dilatarsi:
    to blago se rado razteza questa stoffa si dilata volentieri

    2. pren. (segati, trajati) andare (fino a), durare:
    razdobje, ki se razteza do 1. svetovne vojne un periodo che va fino alla I guerra mondiale

    3. stendersi; arrivare; essere:
    po pobočju se razteza gosto borovje sul pendio si stende una folta pineta
    vzdolž dvorišča se raztezajo hlevi lungo il cortile sono le stalle
  • rêči (rêčem)

    A) perf.

    1. dire, dichiarare, affermare, esprimere:
    otrok že reče mama il bambino sa già dire 'mamma'
    ali znaš to reči po italijansko? lo sai dire in italiano?
    pog. po radiu so rekli, da bo sončno la radio prevede bel tempo
    rekel sem, torej bom storil l'ho detto e lo farò
    naenkrat mi reče: 'Prav imaš!' a un certo punto mi fa: 'Hai proprio ragione!'
    ni kaj reči, res je tako non c'è che dire, è proprio così

    2. dire, suggerire, raccomandare:
    uči se, to je vse, kar ti lahko rečem mettiti a studiare (una buona volta), quest'è quanto ho da dirti

    3. star. (z nedoločnikom ukazati, veleti) dire, comandare, ordinare:
    rekel mu je sesti gli disse di mettersi a sedere

    4. (uporabiti za ime, naziv, izraz) chiamare, dare del:
    psu so rekli Snoopy il cane lo chiamarono Snoopy
    rekla mu je lažnivec gli diede del bugiardo
    iron. in vi temu rečete pravica?! e questo voi lo chiamate giustizia?!
    prinesel je tisto, kako se že reče aveva portato quel coso, com'è che si dice?

    5. (misliti, meniti) dire, pensare:
    kaj pa bodo ljudje rekli cosa dirà la gente

    6. (uvaja natančnejšo dopolnitev povedanega, stopnjevanje povedanega) dire:
    tako trdijo ljudje, hočem reči znanci così racconta la gente, voglio dire i conoscenti
    gre za milijonsko, kaj sem rekel, milijardno škodo ne va di milioni, che dico, di miliardi di danni

    7. (v zvezi z 'bi', 'kaj' izraža omejitev na osebni odnos do česa)
    rekel bi, da to ni res direi che non è vero
    ne vem, kaj bi rekel na vse to non so cosa dire a proposito
    kaj bi rekli k vampom po venecijansko, je vprašal natakar che ne direbbe di un piatto di trippe alla veneziana, chiese il cameriere

    8. pren. (v velelni obliki za prvo osebo množine ali dvojine izraža predlog, da se sprejme povedano) mettiamo, supponiamo, diciamo:
    recimo, da začne goreti mettiamo che scoppi un incendio
    dobro bi bilo gojiti šport, recimo kolesarjenje, hojo sarebbe bene praticare qualche sport, mettiamo il ciclismo, la marcia
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    tega si ni dal dvakrat reči non se lo fece dire due volte
    ne bi mogel reči, kaj mu je non saprei dire cos'ha
    pog. jaz pa si tudi ne pustim reči vsega non permetto che mi si dicano certe cose
    domovini je rekel za zmeraj adijo disse addio per sempre alla patria
    ne reči ne bele ne črne non aprir bocca, tacere come una tomba
    reči za koga dobro besedo raccomandare qcn., spendere una buona parola a favore di qcn.
    ne reči zadnje besede non aver detto l'ultima parola
    pren. reči bobu bob (in popu pop) dire pane al pane e vino al vino
    tako je bil pijan, da je mački botra rekel era ubriaco fradicio
    še hvala ni rekel non m'ha detto neppure grazie
    pog. ura teče, nič ne reče il tempo vola che non ce se ne accorge
    reči komu kaj v obraz dire qcs. in faccia a qcn.
    takih podjetij je reci in piši kakih petdeset di imprese così ce ne saranno sì e no una cinquantina

    B) rêči se (rêče se) perf. refl.

    1. (uporabljati kako besedo za poimenovanje) chiamarsi, dirsi:
    gostilni se reče Pri lovcu l'osteria si chiama 'Al Cacciatore'

    2. kakor se reče, kot se reče (opozarja na rabo kake stalne besedne zveze) come si dice, come si usa dire:
    živeti in dati drugim živeti, kakor se reče vivere e lasciar vivere, come si dice

    3. pren. bi se reklo si direbbe, sarebbe, si chiamerebbe:
    to bi se reklo biti strahopeten questo si chiamerebbe vigliaccheria
  • rék (-a) m

    1. sentenza, detto, adagio, massima, motto:
    nad vhodom je bil zapisan rek: O vi, ki vstopate, vsak up pustite sopra l'ingresso si leggeva questa sentenza: Lasciate ogni speranza, voi ch'entrate
    star reku uči, da se počasi daleč pride un vecchio adagio ammonisce: Chi va piano va sano e va lontano
    poučen rek (v šaljivem tonu) wellerismo
    ljudski rek motto popolare

    2. star. aforisma
  • ríčet (-a) m gastr. zuppa d'orzo; pog.
    jesti ričet essere in gattabuia
    pojdi v ričet e va' a farti friggere, va' al diavolo
  • ríniti (-em)

    A) imperf.

    1. spingere, sospingere; spostare:
    riniti voziček, kolo spingere il carrozzino, la bicicletta
    riniti koga v zakon forzare qcn. a sposarsi

    2. pejor.
    riniti za kom stare dietro a qcn.

    3.
    riniti v koga s čim molestare, importunare qcn.
    riniti v koga z vprašanji molestare, bombardare qcn. di domande

    4. pren. andare incontro a:
    riniti v nesrečo, nevarnost andare incontro alla disgrazia, al pericolo

    5. pren. andare, migrare:
    mladi ljudje rinejo v mesto i giovani migrano verso le città

    6. (prebijati se) campare, cavarsela:
    kako gre? Nekako še rinemo come va? Si tira a campare
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    zmeraj svojo rine vuol far valere sempre la sua
    riniti proti osemdesetim avvicinarsi all'ottantina
    riniti z glavo skozi zid volere l'impossibile, voler raddrizzare le gambe ai cani
    gore rinejo v nebo le montagne svettano nel cielo
    riniti v ospredje, naprej mettersi in avanti
    riniti v najbolj zasebne zadeve ficcare il naso dappertutto
    šol. riniti z zadostnim uspehom essere promosso con soli sufficienti
    riniti koga naprej raccomandare caldamente qcn.

    B) ríniti se (-em se) imperf. refl. spingersi, aprirsi un varco fra; farsi strada
  • sale m

    1. kem. sol:
    sale comune, da cucina kuhinjska sol
    sale inglese magnezijev sulfat, grenka sol
    sale marino morska sol
    sali di tintura belilne soli
    sali dišeča sol

    2. sol, natrijev klorid:
    sale da cucina, da tavola kuhinjska, namizna sol
    sale fino, grosso fina, debela sol
    color di pepe e sale sivkast
    un pizzico di sale ščepec soli
    essere dolce di sale biti premalo slan; pren. biti plehek
    essere giusto di sale biti primerno slan
    non metterci né sale né pepe, né sale né olio pren. kaj povedati po pravici, brez vsakršne olepšave
    rimanere di sale pren. obstati od začudenja, kot okamnel
    sapere di sale pren. biti grenak
    va bene di sale? ali je zadosti slano?

    3. agr. dušikovo gnojilo:
    dare il sale pognojiti

    4. pren. pamet, razsodnost:
    non avere sale in zucca biti nerazsoden

    5. pren. duhovitost, zbadljivost:
    parole senza sale neslano, plehko govorjenje, besedičenje

    6. pesn. morje
  • scarso agg.

    1. pičel, skromen, pomanjkljiv, reven, boren; slab:
    annata scarsa slaba letina
    luce scarsa medla, slaba luč
    tempi scarsi suha leta
    vento scarso slab, šibek veter
    essere scarso di fantasia imeti skromno domišljijo
    essere scarso a quattrini imeti malo denarja

    2. slab, nezadosten:
    un chilo scarso slab kilogram
    è scarso in matematica v matematiki je slab
    la giacca gli va scarsa suknjič mu je kratek


  • A) pron. sebe, se:
    a sé posebej
    da sé sam (brez tuje pomoči)
    fare da sé narediti sam
    va da sé jasno je
    dentro di sé, fra sé e sé pri sebi
    di per sé, in sé stesso sam po sebi, kot tak
    essere, non essere in sé biti, ne biti pri polni zavesti
    essere, uscire fuori di sé biti ves iz sebe, znoreti, zgubiti potrpljenje
    essere pieno di sé biti domišljav, nečimrn
    rientrare in sé priti k sebi, osvestiti se
    tenere qcs. per sé kaj držati zase, česa ne zaupati

    B) m notranjost
  • seconda1

    A) f

    1. šol. drugi razred

    2. avto druga prestava

    3. glasba sekunda

    4. šport
    punizione di seconda indirektni strel

    5.
    a seconda po toku, po vetru:
    navigare a seconda pluti po vetru
    tutto gli va a seconda pren. vse mu gre po volji, se mu izteče ugodno

    B) cong.
    a seconda di po, glede na
  • sfížiti (-im)

    A) perf. pog. (pokvariti) guastare, rovinare

    B) sfížiti se (-im se) perf. refl. pog. guastarsi, andare a male:
    vreme se je sfižilo il tempo si è guastato
    česar se loti, vse se mu sfiži qualunque cosa faccia, non gliene va bene una
  • sissignore avv.

    1. da; da, gospod!:
    Va' a prendermi il giornale! - Sissignore, vado subito! Pojdi mi po časopis! - Da, gospod, takoj grem

    2. pog. iron. seveda, jasno, kajpada; res je:
    l'ho detto e lo ripeto, sissignore! rekel sem in ponavljam, res je!
  • skrégan (-a -o) adj. che ha litigato, che è contrario (a):
    z dekletom sta skregana ha litigato con la ragazza
    tako sklepanje je skregano s pametjo un ragionamento che fa a pugni con la logica
    pog. skregan je z matematiko la matematica non gli va
    pog. skregan je s šolo non sopporta la scuola
  • slàb (slába -o)

    A) adj.

    1. cattivo; brutto:
    slab človek uomo cattivo
    slab spomin cattiva memoria
    slab zrak aria cattiva
    slabo vreme tempo brutto, cattivo
    slaba navada brutto vizio
    slaba vest cattiva coscienza
    slaba roba merce cattiva, scadente
    slab posel un cattivo affare
    slabo obnašanje cattive maniere
    biti slabe volje essere di cattivo umore
    pren. biti na slabi poti essere su una cattiva strada
    zahajati v slabo družbo frequentare cattive compagnie

    2. scarso, modesto, brutto:
    slabe novice brutte notizie
    slabo znamenje brutto segno
    slaba vidljivost scarsa visibilità
    slaba letina raccolto scarso
    v slabi uri bo delo končano il lavoro sarà finito in un'ora scarsa

    3. (onemogel, slaboten, nebogljen) debole, malaticcio, cagionevole:
    bolnik je še slab il malato è ancora debole

    4. (ki ne ustreza, ki dosega nizko stopnjo) debole, scarso:
    slaba luč luce debole, scarsa
    pihal je slab veter soffiava un vento debole
    kuhati na slabem ognju cuocere su fuoco debole

    5. pren. (z nikalnico, ki mu določa pozitivno lastnost) cattivo, male:
    po naravi ni slab človek di natura non è cattivo
    to ni slab predlog la proposta non è male
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    pren. poznati koga kot slab denar conoscere uno come le proprie tasche
    pren. priti na slab glas acquisire cattiva fama; venire in discredito
    biti na slabem glasu (v tisku) godere di cattiva fama, di cattiva reputazione, avere una cattiva stampa
    pren. imeti slabo glavo studiare con difficoltà
    pren. biti v slabi koži stare, sentirsi male
    med. imeti slabo kri essere anemico
    imeti slabo vest sentirsi rimordere la coscienza
    pren. stati na slabih nogah stare su basi fragili
    bibl. duh je sicer voljan, ali meso je slabo lo spirito è forte ma la carne è debole
    igre slaba karta scartina
    slaba izgovorjava storpiatura; cattiva pronuncia
    med. slaba prebava dispepsia
    slaba razvitost rachitismo
    slaba roba paccottiglia
    pren. slaba stran il debole
    slaba vzgoja diseducazione
    slab okus malgusto; cattivo gusto
    slaba ocena voto di demerito; cattivo voto
    slab slikar imbrattatele
    lov. slab strelec spadellatore
    slabo delovanje, funkcioniranje disservizio; cattivo funzionamento
    muz. slabo igranje strimpellamento
    PREGOVORI:
    petek, slab začetek né di Venere né di Marte né si sposa, né si parte
    po slabi družbi rada glava boli la mala compagnia fa cattivo sangue

    B) slábi (-a -o) m, f, n
    pomagal je dobrim in slabim soccorse i buoni e i cattivi
    pren. slaba mu kaže le prospettive non sono rosee
    slaba mu prede è nei guai, in difficoltà
    storil je več dobrega kot slabega fece più bene che male
    če si brez dela, si na slabem se non hai lavoro, la ti va male
    bolezen se mu je obrnila na slabše la malattia è peggiorata
  • slábšati (-am)

    A) imperf. danneggiare, guastare; peggiorare; esacerbare

    B) slábšati se (-am se) imperf. refl. guastarsi; peggiorare; aggravarsi; riacutizzarsi:
    vreme se slabša il tempo si sta guastando
    bolezen se mu slabša la malattia va peggiorando
  • slíšati (-im) imperf.

    1. udire, sentire:
    govori glasneje, da bomo slišali parla più forte perché ti si possa sentire
    naredil se je, kot da ni slišal fece finta di non aver sentito
    na levo uho ne sliši non sente dall'orecchio sinistro
    iron. lepe stvari sem slišal o tebi ne ho sentite di belle sul tuo conto

    2. (v medmetni rabi izraža opozorilo, omiljen ukaz, podkrepitev tditve, prošnjo za razumevanje):
    slišite, letalo! sentite: un aereo!
    slišiš, kaj ti pravim? hai sentito quel che ti ho detto?
    vse je v redu, slišite, lepo je bilo tutt'è a posto, davvero, è stato bello
    a slišite, gospod, tako ne gre senta, signore: così non va
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    pren. ne hoteti slišati o čem non voler saperne di qcs.
    pren. ne moči niti slišati o kom non sopportare qcn.
    pren. koga sploh ne slišati več non ubbidire qcn.
    pren. videti travo rasti in slišati planke žvižgati avere le traveggole