máti (mátere) f
1.  madre; mamma; knjiž. genitrice:
 skrbna mati madre premurosa
 mlada mati giovane madre
 nezakonska mati madre naturale
 stara mati nonna
 mati samohranilka ragazza madre
 mati doji la madre allatta
 postati mati diventare madre
 skrbeti za koga kot mati avere per uno cure materne
2.  (v kmečkem okolju gospodinja) padrona (di casa):
 mati županja moglie del sindaco
3.  rel. (predstojnica samostana ali reda):
 mati prednica madre superiora
4.  (v medmetni rabi)
 mati božja! mammasantissima!
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
 hči je cela mati la figlia è la madre sputata
 pren. spremeniti se, da te lastna mati ne bi spoznala cambiare in modo irriconoscibile
 bil je tak, kot ga je mati rodila era (nudo) come l'aveva fatto mamma, era nudo come un verme
 star. krušna mati, pisana mati (mačeha) matrigna
 Mati božja Madre di Dio, Madonna
PREGOVORI:
 previdnost je mati modrosti la prudenza è l'occhio della virtù
 kakršna mati, taka hči quale la madre, tale la figlia
 Zadetki iskanja
-  medtém
 A) adv. frattanto, intanto, nel frattempo; nel contempo:
 dolgo te ni bilo, medtem se je marsikaj spremenilo sei stato assente a lungo, nel frattempo sono cambiate tante cose
 B) medtém ko konj.
 1. (za izražanje istočasnosti) mentre; intanto che:
 medtem ko ga oblači, mu daje nasvete mentre lo veste gli prodiga consigli
 2. (za poudarjanje nasprotja) mentre; quando:
 medtem ko je lani razstavljalo 20 držav, jih bo letos čez 50 mentre l'anno scorso hanno partecipato alla fiera 20 paesi, quest'anno saranno più di 50
 on zahteva odškodnino, medtem ko sem pravi oškodovanec jaz chiede i danni, quando il vero danneggiato sono io
-  mendà adv.
 1. forse, possibilmente, probabilmente:
 slabo ji je, menda od slabega zraka si sente male, forse a causa dell'aria cattiva
 saj menda ne boš hud, če prisedem non hai niente in contrario se mi siedo?!
 2. (v medmetni rabi izraža soglasje) certo:
 'Me vzameš s seboj?' 'Menda ja!' 'Mi prendi con te?' 'Ma certo!'
-  meníti (-im)
 A) imperf.
 1. ritenere, pensare, credere, riputare; trovare:
 menijo, da je bila stavba zgrajena v 10. st. si ritiene che l'edificio risalga al X sec.
 osebno menim, da ravna prav personalmente credo che si comporti correttamente
 2. (z nedoločnikom, imeti namen, nameravati) intendere, pensare:
 menil sem iti tja, toda zdaj je prepozno pensavo di andarci ma è ormai troppo tardi
 3. (izraža točno določitev predmeta) pensare, riferirsi:
 'koga menite?' 'Očeta, ne tebe' 'a chi pensava?' 'Al padre, non a te'
 4. ali meniš, kaj meniš (z 'ali', 'kaj' izraža začudenje, s 'kaj' tudi podkrepitev trditve) pensare:
 kaj meniš, da tega nisem vedel? pensavi che non lo sapessi?
 to so res velike reči, kaj meniš sono grandi cose, nevvero?
 5. (reči, dejati) dire; fare:
 lahko greste, meni zaničljivo, toda prej plačajte potete andarvene, fa con aria sprezzante, ma prima pagate
 B) meníti se (-im se) imperf. refl.
 1. pog. (govoriti) discorrere, parlare:
 meniti se o vsakdanjih stvareh parlare del più e del meno
 2. meniti se za (z nikalnico, kazati željo, pripravljenost ukvarjati se s čim) badare a qcs., interessarsi a, curarsi di, importare a qcn. di qcs.:
 za ženske se ni nikoli dosti menil alle donne non si interessò mai molto
 še za lastne otroke se ne meni non si cura nemmeno dei propri figli
 ni se menil za nevarnosti non badò ai pericoli
-  mésto (-a) n
 1. città; località, centro:
 mesto leži, se razprostira ob reki la città si stende lungo le sponde di un fiume
 stanovati, živeti v mestu abitare, stare in città
 industrijsko, turistično mesto città industriale, località turistica, centro turistico
 mesto Trst la città di Trieste
 glavno mesto države la capitale del Paese
 glavno mesto dežele, pokrajine capoluogo di regione, di provincia
 2. luogo, posto; punto:
 na osojnih mestih še leži sneg nei luoghi all'ombra c'è ancora la neve
 mesta na Luni, primerna za pristanek punti adatti all'allunaggio
 parkirno mesto parcheggio, posteggio
 šport. startno mesto blocco di partenza
 voj. stražarsko mesto posto di guardia
 zborno mesto luogo di adunata, di raccolta
 3. punto; brano, passo:
 varilno mesto punto di saldatura
 razložiti nerazumljiva mesta spiegare i passi incomprensibili
 4. (prostor) posto:
 rezervirati mesti v gledališču prenotare due posti a teatro
 posaditi gosta na častno mesto mettere l'ospite al posto d'onore
 v hotelih je še prostih mest negli alberghi ci sono ancora posti (letto) liberi
 sesti na svoje mesto prendere il proprio posto
 5. (položaj, funkcija) carica; posto; sede; funzione:
 v vladi je zavzemal mesto notranjega ministra nel governo ricoprì la carica di ministro degli Interni
 mesto šole v izobraževalnem procesu la funzione della scuola nel processo della formazione professionale
 odborniško, poslansko mesto carica di assessore, di deputato
 mesto tajnika un posto di segretario
 6. (s števnikom) posto:
 doseči, priboriti si drugo, tretje mesto conquistare il secondo, il terzo posto
 zasesti prvo mesto piazzarsi al primo posto
 7. na licu mesta (v adv. rabi) (na kraju samem) sul posto; (brez oklevanja) immediatamente
 8. mat. posizione;
 decimalno mesto decimale
 FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
 samo parlament je primerno mesto za reševanje takih problemov soltanto il parlamento è la sede adatta per la soluzione di tali problemi
 zdaj ni mesta za pesimizem bando al pessimismo!
 vprašanje je dobilo mesto v časopisju il problema è stato ampiamente trattato dalla stampa
 imeti mesto v orkestru essere un orchestrale
 priznati komu mesto, ki mu gre riconoscere a uno il posto che gli spetta
 pren. bil je na mestu mrtev morì sul posto
 pripombe niso na mestu i rimproveri sono fuori posto
 pren. naš šport stoji na mestu il nostro sport segna il passo
 biti ob pravem času na pravem mestu essere al posto giusto nel momento giusto
 fant ima glavo na pravem mestu il ragazzo ha la testa a posto, sulle spalle
 če bi bil jaz na tvojem mestu se fossi al tuo posto, se fossi in te...
 zadeti koga na najbolj občutljivem mestu colpire qcn. nel vivo
 stvari postaviti na pravo mesto mettere le cose al loro posto
 šport. (tudi pren.) korakati na mestu segnare il passo
 film. filmsko mesto cinecittà
 lingv. mesto akcenta, artikulacije posizione dell'accento; punto, luogo di articolazione
 urb. jedro mesta centro storico
 odprto mesto città aperta
 šport. skok z mesta salto da fermo
 polit. volilno mesto sede elettorale
-  méšati (-am)
 A) imperf. ➞ zmešati, pomešati
 1. mescolare, mischiare:
 mešati polento mescolare la polenta
 2. mescolare, miscelare, impastare; rad. mixare, missare;
 mešati barve mescolare i colori
 mešati karte mescolare le carte
 mešati pijače miscelare le bevande, i cocktail
 mešati beton impastare il calcestruzzo
 3. mescolare, confondere:
 mešati imena, pojme confondere i nomi, i concetti
 mešati sanje z resničnostjo mescolare, confondere sogni e realtà
 4. pren. coinvolgere, intromettere
 5. pren. confondere (le idee), disorientare:
 taki filmi samo mešajo mladino sono pellicole buone soltanto a confondere le idee dei giovani
 dve uri sem mešal blato po hribih per due ore ho guazzato nel fango per i monti
 pog. mešati glavo dekletu far girare la testa alla fanciulla
 pog. nov avto mu meša glavo c'ha il chiodo della nuova automobile
 ne mešaj te godlje a voler sciogliere l'intrico si rischia di ingarbugliare ancora
 pog. mešati komu načrte, štrene mettere a qcn. i bastoni fra le ruote
 ne mešaj se med moža in ženo fra moglie e marito non mettere il dito
 B) méšati se (-am se) imperf. refl.
 1. mescolarsi:
 v njegovem glasu se mešata ginjenost in veselje nella sua voce si mescolano commozione e gioia
 2. farneticare, vaneggiare:
 vročico ima in meša se ji dalla febbre farnetica
 pren. vse to se mu je mešalo po glavi tutti questi pensieri gli si accavallavano nella mente
 od dela, skrbi se mi kar meša dal lavoro, dalle preoccupazioni finirò con l'impazzire
 kaj se ti meša, da to delaš, govoriš?! macché hai le traveggole a fare, a parlare così?!
-  mír (-ú) m
 1. pace:
 vojna in mir guerra e pace
 Nobelova nagrada za mir premio Nobel per la pace
 2. (dogovor o končanju vojne) pace:
 kršiti mir violare la pace
 podpisati mir firmare un trattato di pace
 skleniti časten, sramoten mir stipulare una pace onorevole, vergognosa
 separatni, posebni mir pace separata
 hist. vestfalski mir pace di Westfalia
 3. (stanje brez velikih nasprotij, brez hrupa in nereda) pace, quiete: respiro; requie:
 vzdrževati javni red in mir mantenere la quiete e l'ordine pubblico
 ne imeti miru non aver requie
 4. (stanje notranje ubranosti) pace:
 izgubiti, najti mir perdere, ritrovare la pace
 rel. naj počiva v miru riposi in pace
 5. daj(te) (no) mir (v medmetni rabi) ma no, suvvia:
 daj no mir, to so le čenče suvvia, sono solo chiacchiere
 daj mu že, kar hoče, da bo mir e dagli quel che vuole, così la smette di scocciarci
 FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
 pren. jezik mu ni dal miru, da ne bi rekel non potè trattenersi dal dire
 misel, vest mu ni dala miru lo turbava il pensiero, la coscienza
 pren. daj mi mir! e lasciami in pace!
 biti pri miru non muoversi
 pustiti koga na miru, pri miru non disturbare, non scocciare
 hist. božji mir pace di Dio
 zaradi ljubega miru per amor di pace
 golob miru la colomba della pace
 mir besedi! zitto! basta!
 pren. še pes ima rad mir pri jedi non disturbare la gente mentre mangia
 PREGOVORI:
 če hočeš mir, pripravi se na vojno si vis pacem, para bellum; se desideri la pace preparati alla guerra
-  mísliti (-im)
 A) imperf. ➞ pomisliti
 1. pensare:
 misliti zbrano pensare con concentrazione
 mislil je samo na smrt non faceva che pensare alla morte
 2. pensare, ritenere, credere:
 mislim, da so dogodki potekali takole penso che i fatti siano andati così
 3. (imeti odnos do koga, česa) pensare:
 dobro, slabo misliti o kom pensare bene, male di qcn.
 dekle misli, kako je lepa la ragazza pensa di essere bella
 4. (z nedoločnikom izraža namen, pojasnilo, možnost uresničitve česa) pensare, aver intenzione, intendere:
 dolgo sem mislil govoriti z vami è da molto che intendevo parlare con lei
 nisem te mislil žaliti non intendevo offenderti
 ali mislite že kaj kmalu končati?! pensate o no di finirla?!
 5. mislim reči (za dopolnitev povedanega, povzetek vsebine povedanega) intender dire, voler dire:
 kaj ste po poklicu, mislim (reči), kakšno izobrazbo imate? lei che professione fa, volevo dire, che scuole ha fatto?
 s tem ne mislim reči, da lenarite e con ciò non voglio dire che non fate niente
 6. (izraža točno določitev predmeta) pensare:
 koga misliš? chi pensavi?
 7. ali misliš, kaj misliš (v medmetni rabi; izraža začudenje, podkrepitev trditve):
 ali misliš, da tega ne vem? cosa credi che non lo sappia?
 to je velik uspeh, kaj misliš è un grande successo, nonc'è che dire
 ali misliš že enkrat pospraviti deciditi a sparecchiare, a far ordine una buona volta
 FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
 misliti na svojo korist pensare al proprio tornaconto
 treba je misliti tudi na prihodnost bisogna pensare anche al futuro
 ta človek misli na vse uno che pensa a tutto
 misliti je treba tudi na svoje zdravje bisogna pensare a, aver cura della propria salute
 misliti s svojo glavo pensare con la propria testa
 misliti bolj s srcem kot z glavo ragionare più col cuore che con la testa
 imeti navado glasno misliti aver l'abitudine di pensare ad alta voce
 verjela je, da fant resno misli credeva che il ragazzo avesse intenzioni serie
 to mi je dalo misliti ciò mi ha fatto pensare
 nisem toliko dobil, kot sem mislil non ho ricevuto quanto m'aspettavo
 B) mísliti si (-im si) imperf. refl. (predstavljati si) immaginare; pensare; credere:
 težko si mislim kaj hujšega non so immaginarmi niente di più grave
 ne morem si misliti, da je res non posso credere che sia vero
 (za podkrepitev trditve, pritrjevanja) kar misli si, nikamor ne boš šla non esci neanche per sogno
 'To me je užalilo' 'Si (lahko) mislim' 'E questo mi offese' 'Posso immaginarlo, lo credo bene'
-  mogóče adv.
 1. (v povedni rabi z nedoločnikom izraža možnost uresničitve) possibile:
 ne vem, če bo mogoče priti pravočasno non so se ci sarà possibile arrivare in tempo
 2. (izraža nepopolno prepričanost o približnosti povedanega) forse:
 mogoče on to ve forse lo sa lui
 do tja je mogoče tri ure fin lì ci vorranno forse tre ore
 3. mogoče bi (izraža obzirno željo, zapoved) si potrebbe:
 mogoče bi še soseda vprašali za nasvet (forse) si potrebbe chiedere consiglio anche al vicino
 4. (v vprašalnih stavkih izraža vljudnostno obzirnost, prošnjo)
 ali mogoče želite še kaj drugega? desidera altro?
 ali bi mogoče še malo torte? gradirebbe un altro po' di torta?
 5. (v medmetni rabi izraža zadržano pritrjevanje, v zvezi 'ni mogoče' pa začudenje) forse, sarà, possibile:
 boš prišel jutri? Mogoče vieni domani? Forse
 premalo znaš. Že mogoče sai troppo poco. Sarà...
 nabral je celo košaro gob. Ni mogoče! ha raccolto un cesto di funghi. Possibile!
 6. (v retoričnih vprašanjih poudarja nasprotno trditev)
 kdo me bo premagal, mogoče ti, ki te ni zadosti v hlačah e chi mi batterà, mica tu che non c'hai i coglioni
-  móka1 (-e) f
 1. farina:
 mleti, presejati moko macinare, setacciare la farina
 bela, črna moka farina bianca, integrale
 ječmenova, koruzna, pšenična moka farina di orzo, di granturco (farina gialla), di grano
 krušna moka farina di pane
 pren. gledati kakor miš iz moke guardare con occhi assonnati
 2. farina:
 kokosova moka farina di cocco
 krompirjeva moka fecola
 krmilna moka farina da foraggio
 sladkorna moka zucchero a velo
 3. nareč. agr. (poprh) pruina
 4. bot. (mokovec) sorbo (Sorbus aria)
 FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
 iz te moke ne bo kruha se son rose fioriranno
 hmeljna moka luppolino
 kostna moka farina di ossa
 lesna moka segatura
 mehka moka fior di farina, farina fine
 mesna moka farina di carne
 ribja moka farina di pesce
-  mordà | mórda adv.
 1. forse; quasi:
 morda bi kar šel quasi quasi me ne andrei
 morda bo kaj iz tega, morda nič forse se ne farà qualcosa e forse niente
 2. morda bi (izraža obzirno željo, zapoved)
 morda bi se pomaknili malo naprej e se ci spostassimo un po' più avanti?
 3. (v vprašalnih stavkih izraža vljudnostno prošnjo)
 ali morda še kaj želite? desidera altro?
 4. pren. (v retoričnem vprašanju poudarja nasprotno trditev) forse:
 kdo me bo strahoval? Morda ti, ki te nič ni? e chi mi metterà paura? Forse una mezza cartuccia come te?!
-  morire* v. intr. (pres. muōio)
 1. umreti, umirati:
 morire di malattia umreti zaradi bolezni
 morire di crepacuore umreti od hudega
 morire come un cane umreti sam, kot pes
 morire al mondo pren. iti v samostan
 tu possa morire! da bi te vrag!
 2. pren. umreti, umirati:
 morire di fame biti na smrt lačen
 un caldo da morire huda, neznosna vročina
 morire dalle risa počiti od smeha
 morire per uno koprneti za kom
 3. pren. odmreti, odmirati
 4. pren. končati se; zlivati se, zamočviriti se (vodni tok)
-  muro m (pl. -ri; f pl. -ra)
 1. zid:
 muro a secco suhi zid
 muro di cotto opečni zid
 muro maestro glavni zid
 muro divisorio pregradni zid
 muro di sostegno oporni zid
 muro di Berlino hist., polit. berlinski zid
 muro del pianto hist., arhit. zid joka
 armadio a muro zidna omara
 parlare al muro pren. govoriti stenam
 avere le spalle al muro pren. imeti dobro kritje
 mettere qcn. con le spalle al muro pren. koga pritisniti ob zid
 mettere qcn. al muro pren. postaviti koga pred zid
 anche i muri hanno orecchie pren. tudi zidovi imajo ušesa, nevarno je, da te kdo sliši
 2. ekst. bran, zavetje
 3. ekst. pren. ovira:
 un muro d'odio zid sovraštva
 muro del suono zvočni zid
 4. šport zid
 5. (pl. -ra) zidovi; obzidje:
 mura turrite obzidje s stolpi
 chiudersi fra quattro mura zapreti se med štiri stene
-  múzika (-e) f
 1. (glasba) musica:
 lahka, zabavna muzika musica leggera
 resna muzika musica classica
 operna, plesna muzika musica operistica, da ballo
 2. pog. (godba) musica, banda; fanfara
 3. pren. (blagoglasnost) musica; pejor. musica da gatti, musica d'inferno
 4. ekst. (lajna) musica:
 dosti imam te muzike basta con questa musica
 pog. pren. to je pa druga muzika è un altro paio di maniche
 ko bo zmanjkalo denarja, bo konec muzike finiti i soldi, cambierà anche la musica
 PREGOVORI:
 za malo denarja, malo muzike pochi soldi, poca festa
-  na prep.
 I. (s tožilnikom)
 1. (za izražanje premikanja k) su, sopra, in; addosso, a:
 na glavo dati mettere in testa, sulla testa
 natakniti na kol impalare
 zadeti na oviro urtare contro un ostacolo
 priti na misel venire in mente
 obesiti na steno appendere al muro
 trkati na vrata bussare alla porta
 vreči se na koga gettarsi addosso a qcn.
 2. (za izražanje cilja) a, in, su:
 oditi na deželo andare in campagna
 iti na pot andare in viaggio
 okno gleda na cesto la finestra dà sulla strada
 šport. streljati na vrata tirare in porta
 3. (za izražanje delitve, razdeljevanja) a, in:
 sto tolarjev na osebo cento talleri a testa
 voziti sto kilometrov na uro viaggiare a cento chilometri all'ora
 4. (za izražanje končne meje, natančne mere, velike količine) a:
 temperatura pade na ničlo la temperatura scende a zero gradi
 bilo jih je na tisoče ce n'erano a migliaia
 5. (za izražanje usmerjenosti duševne dejavnosti) a, di:
 spoznati se na glasbo intendersi di musica
 misliti na prihodnost pensare al futuro
 6. (za izražanje časovne opredelitve) ○; a, di:
 državni praznik bo prišel na nedeljo la festa nazionale verrà di domenica
 na vsake tri tedne ga obišče gli fa visita ogni tre mesi
 7. (za izražanje približevanja časovni meji) ○; a, in:
 tri četrt na osem otto meno un quarto, un quarto alle otto
 vrnil se bo na jesen tornerà in autunno
 8. (za izražanje načina, kako dejanje poteka) a, in, per:
 na dolgo pisati o scrivere per esteso di
 znati na pamet sapere a memoria
 na vsak način in ogni modo
 9. (za izražanje sredstva) a:
 igrati na klavir suonare il pianoforte, al pianoforte
 motor na bencin motore a benzina
 mlin na veter mulino a vento
 10. (za izražanje omejevanja) di:
 slep na eno oko cieco di un occhio
 11. (za izražanje vzroka) a, su, per:
 na željo su desiderio
 odgovoriti na vprašanje rispondere alla domanda
 12. (za izražanje namena) a, in:
 iti na delo, na lov andare al lavoro, a caccia
 blago na prodaj merce in vendita
 II. (z mestnikom)
 1. (za izražanje stanja) a, in, su, addosso, per; knjiž. in sede di:
 na cesti je gost promet per le strade il traffico è intenso
 kozarec je na mizi il bicchiere è sul tavolo
 klobuk na glavi cappello in testa
 imeti na sebi, nositi portare addosso
 na izpitih agli esami, in sede di esami
 2. (z glagolskim samostalnikom za izražanje dejavnosti) a, presso, in, su, da:
 biti na lovu, na plesu essere alla caccia, al ballo
 pri nas je na stanovanju alloggia da noi
 zaposlen na pošti impiegato alla posta, presso la posta
 je na delu v Berlinu, v Nemčiji lavora a Berlino, in Germania
 3. (za izražanje splošnega stanja) in, a:
 biti na boljšem essere in vantaggio
 imeti na skrbi, na sumu avere in cura, in sospetto
 4. (za izražanje omejevanja) a, di:
 bolan na pljučih malato ai polmoni
 5. (za izražanje sredstva, orodja) a, in, con:
 kuhati na olju cuocere in olio
 peljati se na kolesu andare in bicicletta
 učiti se na napakah imparare dagli errori
 pren. na mojo čast parola d'onore
 FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
 na daleč se koga ogniti, izogibati tenersi alla larga da qcn.
 biti na dobrem glasu godere di buona fama, reputazione
 veliko dati nase avere un'alta opinione di se
 vsa skrb leži na njegovih ramenih ogni cura, responsabilità ricade sulle sue spalle; a tutto deve provvedere lui
 na tebi je, kako bo stvar potekala dipende da te come andrà a finire
 glagoli na -ati i verbi in -ati
 a na kvadrat (a2) a al quadrato
 alergija na beljakovine allergia alle proteine
 šah. biti na potezi muovere
 biti na vrsti toccare a
 teh. pogon na sprednji kolesi trazione anteriore
 na levo, na desno a sinistra, a destra
 na zdravje! (alla) salute!
 na vrat na nos di punto in bianco, in fretta e furia
-  naj2 konj.
 1. (uvaja predmetni ali prilastkov odvisnik, ki izraža željo) che, di, ○:
 pusti ga, naj vpije lascialo gridare
 dal mu je znamenje, naj ga počaka gli fece segno di aspettare
 2. (v namernih odvisnikih) perché:
 skrij denar, naj ga nihče ne vidi nascondi i soldi perché non li veda nessuno
 3. (v dopustnih odvisnikih) anche se:
 stori svojo dolžnost, pa naj se svet podre fa il tuo dovere, anche se crolla (dovesse crollare) il mondo
 naj bo tako ali drugače, naprej moramo sia così o no, dobbiamo andare avanti
 kupil ga bom, naj stane, kar hoče lo comprerò, costi quel che costi
 4. (v pogojnih odvisnikih) se:
 naj te kdo sliši, pa bo zamera se ti sente qualcuno, si offenderà
-  nàjmanj adv.
 1. minimamente; il, la meno; meno:
 najmanj lep il meno bello
 najmanj poškodovan pri nesreči il meno leso nell'incidente
 napade, kadar najmanj pričakuješ attacca quando meno te l'aspetti
 2. almeno; come minimo:
 cene so zrasle za najmanj 10 % i prezzi sono saliti almeno del 10%
-  namákati (-am) | namočíti (-im)
 A) imperf., perf.
 1. ammollare; mettere a mollo, a bagno:
 namakati konopljo, lan mettere a mollo la canapa, il lino
 namakati perilo mettere a mollo la biancheria
 namakati kože calcinare (le pelli)
 2. (pomočiti, pomakati) inzuppare:
 namakati kruh v vino inzuppare il pane nel vino
 3. namakati agr. irrigare:
 namakati riževa polja irrigare le risaie
 te bregove namaka Nil qui scorre il Nilo
 pog. namakati trnke pescare (con la lenza)
 namakati ustnice v vino sorseggiare, bere vino
 B) namákati se (-am se) | namočíti se (-im se) imperf. perf. refl. (kopati se) fare il bagno
-  nápak adv. (narobe, napačno)
 1. male, in modo sbagliato, erroneo:
 napak je storil, ko je odgovarjal ha fatto male a rispondere
 2. (v povedni rabi z nikalnico) non male, mica male, piuttosto bene, benino:
 ne bi bilo napak zate, če bi to storil non sarebbe male per te se lo facessi
 fant ni napak il ragazzo non è male
 ne godi se mu napak non gli va male
 pog. napak mu hodi, ko nima šol il guaio è che non ha scuole
-  naredíti (-ím)
 A) perf.
 1. fare, eseguire; rendere:
 narediti cesto fare, costruire una strada
 narediti obleko fare, cucire un abito
 narediti nalogo fare, scrivere il compito
 narediti kosilo fare, preparare il pranzo
 narediti si hišo farsi, costruirsi la casa
 narediti črto fare, tirare la riga
 narediti kodre arricciare i capelli
 narediti ogenj fare, accendere il fuoco
 bot. narediti popke fare gemme
 narediti komu skrbi, veselje dare preoccupazioni, soddisfazioni a uno
 narediti izpit fare, superare l'esame
 narediti kaj dobro, temeljito fare, eseguire qcs. bene, perfettamente
 narediti kaj javno, nalašč, naskrivaj fare qcs. apertamente, apposta, di nascosto
 narediti gib, korak, kretnjo fare un movimento, un passo, un gesto
 narediti malo potrebo fare la pipì, orinare
 narediti požirek fare, bere un sorso
 narediti dolg fare un debito, indebitarsi
 2. (dokončati) fare, compiere, finire:
 plačali boste, ko bom naredil pagherà a lavoro finito
 3. (povzročiti kaj neprijetnega) fare; combinare:
 kaj ti je naredil, da se jeziš nanj? ma che ti ha fatto che te la prendi con lui?
 FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
 narediti kariero far carriera
 narediti konec molku, smehu troncare il silenzio, il riso
 narediti križ čez kaj metterci sopra una pietra
 narediti kilometre fare tanti chilometri
 narediti dolg obraz fare il broncio
 pren. narediti piko na i mettere il puntino sulla i
 narediti iz muhe slona fare d'una mosca un elefante
 pog. narediti v hlače farsela addosso
 obrt. naredi sam (sam svoj mojster) fai da te, bricolage
 PREGOVORI:
 obleka naredi človeka l'abito fa il monaco
 ena lastovka ne naredi pomladi una rondine non fa primavera
 sveti Matija led razbija, če ga ni, ga pa naredi San Mattia, se trova il ghiaccio lo porta via, se non lo trova, il ghiaccio si rinnova
 B) naredíti se (-ím se) perf. refl.
 1. formarsi, farsi:
 na vratu se mu je naredila bula sul collo gli si è formata un'escrescenza
 led se je naredil na ribniku nel vivaio si è formato il ghiaccio
 fant se je naredil il ragazzo si è fatto grande, robusto
 2. farsi, fingersi, fare finta:
 narediti se bolnega fingersi malato
 narediti se gluhega, veselega fingersi sordo, allegro
 naredil se je, kakor da spi ha fatto finta di dormire
 črno se mi je naredilo pred očmi mi sono sentito mancare
 fant se je naredil po očetu il ragazzo è suo padre sputato
 pog. iz vina se je naredil kis il vino si è fatto aceto
 le kaj se bo iz tega naredilo?! cosa ne verrà fuori?!