Franja

Zadetki iskanja

  • slíka (-e) f

    1. um. quadro, dipinto:
    oljnata slika quadro a olio, olio
    tempera slika quadro a tempera, tempera
    abstraktna slika quadro astratto
    stenska slika quadro murale

    2. (slika v knjigi, časopisu) illustrazione, figura

    3. fot. fotografia, foto:
    skupinska slika foto di gruppo
    album slik album (di fotografie)

    4. ekst. immagine, quadro:
    priklicati si v spomin slike iz otroštva evocare le immagini dell'infanzia
    slika položaja, stanja il quadro della situazione

    5. gled. scena

    6. med. quadro:
    bolezenska slika quadro clinico
    krvna slika quadro ematologico, analisi del sangue
    rentgenska slika radiografia
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    pren. ta je pa slika! che macchietta!
    pren. hči je prava slika svoje matere la figlia è l'immagine vivente della madre
    imeti jasno sliko o čem conoscere bene qcs., avere un'idea chiara di qcs.
    tisk. dvokolonska slika fotografia su due colonne
    mešalec slike miscelatore video
    fiz. navidezna, prava slika immagine virtuale, reale
    film. negibna slika immagine immobile
    fot. ostra slika fotografia netta
    mat. slika funkcije diagramma della funzione
    senčna slika silhouette
    rel. votivna slika immagine votiva
    meteor. vremenska slika situazione meteorologica
  • sollazzo m knjižno veselje; zabava:
    con suo grande sollazzo v svoje veliko veselje
    dare, recare sollazzo, essere di sollazzo a zabavati, kratkočasiti
  • sréča (-e) f

    1. felicità, gioia, beatitudine:
    doživeti, občutiti srečo provare felicità, sentirsi felici
    hrepeneti po sreči sognare, desiderare la felicità
    živeti v sreči vivere felici
    jokati od sreče piangere di gioia
    kratkotrajna sreča felicità fugace, passeggera

    2. pren. fortuna, ventura, sorte:
    dobra, zla sreča buona, cattiva ventura
    povsod ga spremlja sreča la fortuna gli arride ovunque; pog. è nato con la camicia
    imeti večjo srečo kot pamet avere più fortuna che giudizio
    imeti srečo v ljubezni, v igri essere fortunato in amore, nel gioco
    izteči se po sreči finire, concludersi felicemente
    poskusiti srečo tentare la fortuna

    3. (v povedno-prislovni rabi)
    sreča zanj, da je pomoč kmalu prišla per sua fortuna il soccorso è arrivato presto
    samo sreča, da je tako meno male che sia così

    4. (kot voščilo)
    vso srečo! auguri!, buona fortuna!
    (v kmečkem okolju) Bog daj srečo! Dio vi assista, sia con voi!

    5. pren. (v adv. rabi) k sreči, na srečo per fortuna:
    k sreči je policija kmalu prišla per fortuna è intervenuta tempestivamente la polizia
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    na slepo srečo a caso, a casaccio, a lume di naso
    ugibati na slepo srečo indovinare a lume di naso
    pren. sreča mu je bila mila la fortuna gli arrise
    sreča je hotela drugače gli imprevisti della fortuna, della sorte
    sreča te išče sei fortunato
    kolo sreče se obrača gira la ruota della fortuna
    otroci in pijanci imajo srečo i bambini e gli ubriachi hanno fortuna
    igra na srečo gioco d'azzardo
    PREGOVORI:
    sreča v igri, nesreča v ljubezni fortunato nel gioco, sfortunato in amore; chi ha fortuna in amor non giochi a carte
    sreča je opoteča la fortuna è cieca; buona fortuna non dura
    sreča je naklonjena pogumnim la fortuna i forti aiuta e i timidi rifiuta
    sreča ima spredaj lase, zadaj je gola la fortuna va afferrata per i capelli
    vsak je svoje sreče kovač ognuno è artefice della propria fortuna
  • sréda (-e) f

    1. metà, mezzo:
    ustaviti se na sredi klanca fermarsi a metà salita, nel mezzo della salita
    prebrati roman do srede leggere il romanzo a metà
    pren. držati se zlate srede seguire la via di mezzo
    izvoliti koga iz svoje srede scegliere qcn. della propria cerchia
    ugotovili so, da je po sredi napaka fu accertato che c'era stato di mezzo un difetto

    2. mercoledì:
    prihaja ob sredah viene i mercoledì
    rel. pepelnična sreda mercoledì delle Ceneri
    PREGOVORI:
    strah je na sredi votel, okrog ga pa nič ni la paura è fatta di niente
  • stróka (-e) f

    1. diciplina; professione, mestiere:
    humanistične stroke discipline umanistiche
    čevljarska, kovaška stroka mestiere di calzolaio, di fabbro
    po stroki je klasični filolog è laureato in filologia classica
    biti pravi mojster v stroki, biti od stroke conoscere il proprio mestiere

    2. (strokovnjaki) tecnici; esperti; ekst. addetti ai lavori:
    svoje bi morala reči tudi stroka (al riguardo) dovrebbero esprimersi, dire la loro anche i tecnici
    pravna stroka opozarja ... i giuristi fanno presente, rilevano
    pediatrična stroka pravi i pediatri ritengono che
  • stvár (-í) f

    1. cosa, oggetto, effetto, arnese, aggeggio:
    ljudje, stvari, pojavi gli uomini, le cose, i fenomeni
    kovček z osebnimi stvarmi valigia con gli effetti personali

    2. (bitje) cosa, coso, essere:
    drobna stvar je začela mahati s perutmi in čivkati l'esserino cominciò a sbattere le ali e a cinguettare

    3. (kar ni potrebno ali mogoče natančneje imenovati) cosa, faccenda; situazione:
    vsaka stvar ima svoj vzrok ogni cosa ha un suo perché
    niti ena stvar ni ušla njegovim očem niente sfuggiva ai suoi occhi
    stvari so se doma spremenile a casa la situazione è cambiata
    zaupne stvari cose, faccende confidenziali

    4. pren. (najvišji cilj določenega prizadevanja) causa:
    boriti se za pravično stvar lottare, battersi per una causa giusta

    5. (v povedni rabi) ○, questione, affare:
    glavna stvar je, da si ostal živ l'importante è che tu sia rimasto vivo
    to je stvar časa, dogovora, okusa è questione di tempo, di accordo, di gusti
    (to je) tvoja stvar sono affari tuoi

    6. (v medmetni rabi):
    jasna stvar, vroče mu je chiaro, ha caldo
    presneta stvar, spet me boli zob! maledizione! di nuovo questo dente!
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    stvari se zapletajo le cose si complicano
    stvar je taka, da je človek najprej zato na svetu, da živi il fatto è che l'uomo è al mondo anzitutto per vivere
    vsaka stvar ima svoje meje c'è un limite in ogni cosa
    evf. dekle ima že svoje stvari la ragazza ha già le sue cose, le mestruazioni
    pren. postaviti stvari na pravo mesto mettere le cose al loro posto
    pren. vzeti stvari v svoje roke decidere di qcs. in prima persona
    ali ti je znano, kaj je na stvari? ne sai qualcosa?
    to vendar ni taka stvar niente di speciale, niente di particolarmente difficile
    kako to narediti, je seveda stvar zase come farlo è naturalmente un altro paio di maniche
    dobre neokusne stvari le buone cose di pessimo gusto
    filoz. stvar na sebi cosa in sé
  • stvarítev (-tve) f creazione, opera:
    kiparska stvaritev scultura
    filmska, operna stvaritev film, opera
    odrska stvaritev messinscena, rappresentazione teatrale
    zdel se ji je bolj stvaritev domišljije kot živ človek le sembrava un parto dell'immaginazione più che un uomo in carne e ossa
    na avtomobilskem salonu so proizvajalci predstavili svoje zadnje stvaritve al salone delle automobili le fabbriche hanno presentato i modelli più recenti
  • suo agg.

    1. njegov, njen; svoj:
    ho preso per sbaglio la sua giacca pomotoma sem vzel njegov suknjič
    mi ha prestato i suoi libri posodil mi je svoje knjige

    2. pog. njegov, njen, svoj; ki mu (ji) je običajen:
    dopo i pasti si deve fumare la sua sigaretta po obroku mora pokaditi svojo cigareto

    3. svoj, primeren, pravi; odgovarjajoč, ustrezen:
    ogni cosa va fatta a suo tempo vse je treba storiti o svojem času
    una scatola con il suo coperchio škatla z odgovarjajočim pokrovom

    4. njegov, njen; vaš (v slavnostnih in vljudnostnih izrazih, v zaključku pisem):
    Sua Maestà Njegovo veličanstvo
    Sua Santità Njegova svetost
    sua devotissima Maria vaša vdana Marija

    5. absol. (v vrsti eliptičnih izrazov, zlasti v pogovornem jeziku):
    i suoi njegovi, njeni (starši, sorodniki, prijatelji, pristaši)
    abitare, stare sul suo stanovati, biti na svojem
    avere le sue dobiti svoje (batine)
    dilapidare tutto il suo zapraviti vse svoje premoženje
    dire la sua povedati svoje mnenje
    farne una delle sue pren. skuhati kaj
    pagare del suo plačati s svojim denarjem; pren. biti sam na izgubi
    passare le sue marsikaj doživeti (grenkega, neprijetnega)
    rispondo alla sua del 10 ottobre admin. odgovarjam na Vaše pismo z dne 10. oktobra
    stare dalla sua biti na njegovi (njeni) strani
    stare sulla sua biti ohol, neprijazen
  • svój (svôja -e)

    A) adj.

    1. (izraža svojino osebka) mio, tuo, suo, nostro, vostro, loro; proprio:
    posodil ti bom svoj avto ti presto la mia auto
    obleci svoj novi plašč mettiti il tuo nuovo cappotto
    obdelovati svojo zemljo lavorare la propria terra

    2. (izraža splošno pripadnost osebku) proprio, suo:
    doseči svoj namen raggiungere il proprio scopo
    šel je v pokoj na svojo željo fu pensionato di sua volontà
    izboljšati svoj položaj migliorare la propria posizione

    3. (izraža sorodstveno, družbeno razmerje do osebka) mio, tuo, suo ecc., proprio:
    razvajati svoje otroke viziare i propri bambini
    ljubiti svojo domovino amare la propria patria
    obiskal bom svoje starše andrò a trovare i miei genitori

    4. (izraža izhajanje od osebka, stalno povezanost z osebkom) mio, tuo ecc. proprio:
    s svojim delom se je vsem prikupil col suo lavoro ha conquistato le simpatie di tutti
    imam svoj stalni prostor pri mizi ho un mio posto fisso a tavola

    5. (izraža ustreznost) mio, tuo ecc., proprio:
    dati, spraviti kaj na svoje mesto mettere qcs. al proprio posto

    6. (izraža posebnost, drugačnost glede na ljudi, stvari iste vrste) mio, tuo ecc., proprio:
    imeti svoj način govorjenja, pisanja avere un proprio modo di parlare, di scrivere
    imel je svojo držo aveva un suo portamento

    7. pog. (izraža približnost) un, su:
    sod drži svojih sto litrov la botte conterrà un cento litri
    mož ima svojih sedemdeset let sarà sulla settantina

    8. (poudarja besedo, ki se nanjo nanaša) suo:
    kriza je dosegla svoj vrh la crisi raggiunse il suo apice
    program ima svoje slabe strani il programma ha dei lati deboli

    9. za svojo osebo (izraža omejitev) quanto a me, a te, a lui, a lei...; per me, per te, per lui ecc.:
    za svojo osebo priznam, da mi je vseeno per me fa lo stesso
    trener je bil sam za svojo osebo prepričan, da bodo zmagali quanto all'allenatore, era convinto che avrebbero vinto

    10. sam svoj (neodvisen, samostojen) libero, indipendente:
    biti sam svoj gospodar essere padroni di sé
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    svoj čas, svoje čase una volta, prima
    imeti svoj dan essere in gran forma, avere successo
    ne videti česa še svoj živi dan non aver visto mai qcs.
    biti vreden svojega denarja avere un prezzo conveniente; pren. valere oro (più dell'oro)
    priti k svojim andare dai parenti, andare a trovare i familiari
    izreči svoj ne respingere, rifiutare
    bibl., pren. v potu svojega obraza si služi kruh si guadagna il pane col sudore della sua fronte
    pren. znati o pravem času pristaviti svoj piskrček saper trovare il proprio tornaconto
    pren. biti pravi otrok svoje dobe essere figlio del proprio tempo
    pren. ne moči iz svoje kože non poter cambiar pelle
    pren. vsaka stvar ima svoje meje per ogni cosa ci sono dei limiti
    pren. stvari gredo svojo pot la faccenda procede bene, normale
    delati na svojo roko fare di testa propria, a insaputa o senza il consenso degli altri
    pren. vzeti stvari v svoje roke fare da sé, decidere da soli
    pren. ne kazati svojih let portare bene gli anni
    pren. hoditi svoja pota andare per la propria strada
    živeti po svoje vivere a modo proprio

    B) svój (svôja -e) m, f, n pren.
    dajati vsakemu svoje dare a ognuno ciò che gli spetta (il suo)
    pren. vedno gnati svojo non sentir ragione
    dobiti svoje avere ciò che si merita
    odsedeti svoje scontare la pena
    žganje je kmalu opravilo svoje i fumi dell'alcol si fecero presto sentire; il bere lo portò presto alla tomba
    naj le pride, da mu povem svoje ben venga, così gli dico quel che si merita
    pog. odsedeti svoje (svojo kazen) scontare la pena
    dekle že ima svojega (fanta) la ragazza l'ha già il fidanzato
    biti pri svojih stare con (propri) familiari
  • tajíti (-ím)

    A) imperf.

    1. negare; contestare; ekst. rinnegare:
    tajiti krajo negare, contestare di aver rubato
    tajiti sina rinnegare il figlio
    rel. tajiti Boga negare Dio, negare l'esistenza di Dio
    ni mogoče tajiti, da je sposoben non si può negare che sia capace

    2. (prikrivati) dissimulare, nascondere, occultare:
    tajiti svoje prepričanje dissimulare le proprie convinzioni

    B) tajíti se (-ím se) imperf. refl. nascondersi, occultarsi:
    hiša se taji sredi drevja la casa si nasconde nel folto degli alberi
  • tárča (-e) f

    1. bersaglio, segno:
    streljati v tarčo tirare, sparare al bersaglio
    zadeti, zgrešiti tarčo colpire, mancare il bersaglio
    fiksna, premična tarča bersaglio fisso, mobile

    2. pren. bersaglio:
    biti tarča napadov essere il bersaglio di attacchi
    zaradi svoje nerodnosti je tarča splošnega posmeha per la sua goffaggine è lo zimbello di tutti
  • têle (-éta) m

    1. vitello:
    krava je po teletu la vacca ha appena figliato
    rediti, zaklati tele allevare, ammazzare un vitello
    pog. gledati kakor tele v nova vrata guardare, fissare come un allocco
    pren. častiti zlato tele adorare il vitello d'oro

    2. pog. pivello; stupido

    3. lov. cerbiatto (nel primo anno d'età)
    PREGOVORI:
    vsako tele ima svoje veselje ognuno ha i suoi gusti
  • teló (-ésa) n

    1. corpo; fisico:
    golo, mišičasto telo corpo nudo, muscoloso
    človeško, živalsko telo corpo umano, animale
    glava in drugi deli telesa la testa e le altre parti del corpo
    telo in duh il corpo e lo spirito
    z lastnim telesom zaščititi koga fare a qcn. scudo col proprio corpo
    prostitutke prodajajo svoje telo le prostitute vendono il proprio corpo

    2. (trup) corpo

    3. fiz., astr. corpo; grave:
    črno telo corpo nero
    plinasta, tekoča, trdna telesa corpi gassosi, liquidi, solidi
    nebesna telesa corpi celesti
    težnost teles gravità dei corpi
    padanje teles caduta dei gravi

    4. (določena priprava kot funkcijska celota)
    eksplozivno telo ordigno esplosivo
    ogrevalno telo radiatore
    svetilno telo corpo luminoso

    5. organo, ente; corpo:
    politična, predstavniška, skupščinska telesa organi politici, rappresentativi, assembleari
    posvetovalno telo organo consultivo
    volilno telo corpo elettorale
    zakonodajno telo organo legislativo

    6. mat. solido:
    prostornina telesa il volume di un solido
    kocka, valj in druga (geometrijska) telesa il cubo, il cilindro e gli altri solidi

    7. rel.
    Rešnje telo il Santissimo Sacramento; l'eucaristia; (praznik) Corpus Domini
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    pren. biti za kaj z dušo in telesom accettare qcs. anima e corpo, senza riserve
    anat. maternično telo corpo uterino
    jur. zemljiškoknjižno telo corpo catastale
  • tēsta f

    1. glava (človeška, živalska; gornji del človeškega telesa):
    testa allungata, grossa, rotonda podolgovata, velika, okrogla glava
    a testa scoperta gologlav
    dalla testa ai piedi od nog do glave
    lavata di testa pren. ostra graja
    abbassare, chinare la testa pren. požreti ponižanje, žalitev
    andare, camminare a testa alta pren. nositi glavo pokonci
    averne fin sopra la testa pren. imeti koga, česa vrh glave, ne prenesti več
    avere mal di testa imeti glavobol
    gettarsi a testa bassa contro qcn., qcs. silovito, nepremišljeno se lotiti koga, česa
    gonfiare la testa a qcn. pog. komu napolniti glavo s čenčami
    rompersi la testa razbiti si glavo
    il sangue gli è andato, montato alla testa kri mu je šinila v glavo
    non sapere dove battere, sbattere la testa pren. ne vedeti, kaj storiti, kam se obrniti
    scuotere la testa zmajevati z glavo
    segnare di testa šport zadeti z glavo
    uscire con la testa rotta pren. kratko potegniti
    il vino gli ha dato alla testa vino mu je zlezlo, stopilo v glavo

    2. glava, življenje:
    domandare la testa di qcn. zahtevati glavo, smrtno kazen; pren. zahtevati odstop nekoga
    rischiare la testa tvegati glavo

    3. umet. glava:
    una testa in bronzo, in gesso, in marmo bronasta, mavčna, marmorna glava
    testa di turco tarča (na zabaviščih); pren. grešni kozel

    4. igre
    testa e croce cifra mož
    giocare a testa e croce metati cifra mož

    5. anat.
    testa di Medusa Meduzina glava

    6. pog. lobanja, mrtvaška glava:
    zool. testa di morto (atropo) smrtoglavec (Acherontia atropos)

    7. pren. glava, pamet, um:
    lavoro di braccia e di testa fizično in umsko delo
    avere un chiodo in testa pren. biti obseden z mislijo, biti zaskrbljen
    avere la testa vuota ne moči misliti, spomniti se
    non avere testa z lahkoto pozabiti, pozabljati
    cacciarsi in testa dobro si zapomniti, zabiti si v glavo
    levarsi, togliersi dalla testa pozabiti, premisliti si
    mettersi, ficcarsi in testa qcs. biti prepričan o čem
    mettersi in testa di fare qcs. trdno se odločiti, da nekaj storiš
    passare di testa pozabiti, pozabljati
    passare per la testa šiniti v glavo
    rompersi la testa pren. razbijati, beliti si glavo
    pagare tanto a testa plačati toliko po osebi

    8. pren. glava, razsodnost, pamet:
    di testa razsodno
    colpo di testa pren. nenadna, nerazsodna, prenagljena odločitev
    adoperare la testa, agire con la testa delati z glavo
    avere la testa a qcs. na kaj vztrajno misliti
    dove hai la testa? pog. kje imaš glavo?, kam noriš?
    avere la testa fra le nuvole imeti glavo v oblakih, biti raztresen
    avere la testa sulle spalle pren. biti trezen, previden
    fare di testa propria delati po svoje
    mettere la testa a partito, a posto spametovati se
    si è montato la testa zlezlo mu je v glavo

    9. um, umska sposobnost, nadarjenost:
    ha testa per la matematica ima glavo za matematiko

    10. (v raznih izrazih pomeni posameznika, osebo)
    testa d'asino osel
    testa calda vroča glava, vročekrvnež
    testa di cavolo, di rapa, di cazzo bedak, tepec
    testa coronata kronana glava, kralj
    testa di cuoio član protiteroristične enote
    testa dura trma, trmoglavec
    testa di gesso pren. slamnati mož
    testa di legno omejenec; topoglavec; slamnati mož
    testa matta vročekrvnež
    testa quadra trmoglavec; treznež, razsodnež
    testa vuota praznoglavec
    testa (di un movimento, un'organizzazione) vodja (gibanja, organizacije)

    11. glava, konec (začetni, gornji del); vrh:
    testa d'albero navt. vrhnji del jambora
    testa della campana glava zvona
    testa di corda konec vrvi
    testa del letto zglavje
    testa del mattone širina opeke
    testa di un missile glava rakete
    testa di una pagina vrh strani
    la testa di una pezza di tessuto začetek bale
    testa delle ruote (mozzo) pesto kolesa
    titoli di testa film filmska glava; žarg. špica filma
    vettura di testa železn. prednji vagon
    in testa al treno v prvem vagonu

    12. glava, glavica (konec, zadnji del):
    la testa di un chiodo glavica žeblja
    la testa di un fiammifero glavica šibice
    testa di uno spillo glavica igle
    la testa di una vite glavica vijaka

    13. bot. glavica:
    testa d'aglio glavica česna
    la testa di un fungo klobuk gobe
    teste di papavero makove glavice

    14. anat. konec:
    testa del femore, del pancreas konec stegnenice, trebušne slinavke

    15. čelo:
    la testa di un corteo čelo sprevoda
    la testa di una graduatoria prvo mesto na lestvici
    testa di ponte voj. mostišče
    testa di serie šport nosilec skupine
    essere alla testa, in testa biti spredaj
    essere alla testa di biti na čelu (organizacije, podjetja)
    passare in testa preiti v vodstvo
    tener testa al nemico voj. upirati se sovražniku

    16. mehan.
    testa di biella ojnična glava
    testa di cilindro cilindrska glava

    17.
    testa a croce križnik

    18. glasba glavica (pri noti)
    PREGOVORI: tante teste tanti cervelli preg. kolikor ljudi, toliko čudi
    chi non ha testa abbia gambe preg. kdor nima v glavi, ima v nogah
  • tího adv.

    1. silenziosamente, in silenzio; sommessamente; tacitamente

    2. (v povedni rabi)
    biti tiho tacere
    biti tiho kot miš non fiatare
    (tako) tiho je kakor, kot v grobu c'è un silenzio di tomba
    elipt. tiho! silenzio!, zitti!
    ne biti nikomur tiho rimbeccare, rispondere per le rime
    vulg. namesto da bi povedali svoje mnenje, so tiho kot riti invece di esprimere la propria opinione, non osano parlare, contraddire
    tiho cviliti guaiolare
    tiho se pomenkovati confabulare, parlottare
  • tŕgati (-am)

    A) imperf.

    1. strappare, stracciare, lacerare, squarciare, spezzare:
    trgati papir, knjigo stracciare la carta, il libro
    trgati tkanino lacerare, strappare la stoffa
    trgati verigo spezzare la catena
    veter trga oblake il vento squarcia le nubi

    2. logorare, consumare:
    trgati čevlje logorare le scarpe

    3. cogliere; strappare:
    trgati cvetove, sadje cogliere i fiori, la frutta
    trgati plevel strappare le erbacce
    trgati komu knjigo iz rok strappare il libro dalle mani di qcn.
    trgati očeta družini strappare il padre alla famiglia

    4. (odtegovati) dedurre, detrarre, ritenere, defalcare:
    trgati komu petino plače ritenere, dedurre un quinto della paga a qcn.

    5. impers. avere forti dolori, fitte:
    trga jo v križu ha forti dolori alla schiena
    pren. trgati srce strappare il cuore
    trgati ušesa rompere i timpani
    trgati živce spezzare i nervi
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    pren. trgati čevlje po hribih vivere in montagna
    pren. trgati hlače v pisarni lavorare come impiegato, fare il travet
    pren. trgati hlače po šolskih klopeh andare a scuola; scaldare i banchi
    trgati masko z obraza smascherare qcn.
    pren. trgati komu mreno z oči aprire gli occhi a qcn.
    trgati verige suženjstva spezzare le catene della schiavitù

    B) tŕgati se (-am se) imperf. refl.

    1. spezzarsi, rompersi

    2. stracciarsi, lacerarsi, strapparsi

    3. liberarsi:
    trgati se z verige liberarsi delle catene

    4. staccarsi (da); lasciare, abbandonare:
    trgati se s svoje zemlje lasciare la terra natia

    5. staccarsi

    6. accapigliarsi, azzuffarsi; litigare

    7.
    trgati se za koga, za kaj adoperarsi per ottenere qcs.; concorrere a qcs.; allettare
    trgati se za renomiranega strokovnjaka allettare il tecnico affermato
    trgati se za direktorsko mesto concorrere al posto di direttore
    stavki so se mu trgali iz ust parlava con frasi mozze
    srce se mi trga (od žalosti) (dal dolore) mi si spezza il cuore

    C) trgati si (-am si) imperf. refl. pren.
    trgati si od ust togliersi di bocca
  • túj (-a -e)

    A) adj. altrui:
    posegati v tuje pravice violare i diritti altrui
    bahati se s tujo učenostjo gloriarsi della dottrina altrui

    2. estraneo, forestiero:
    uporabljati tujo delovno silo impiegare manodopera estranea

    3. altro:
    ozemlje pripada tujemu narodu il territorio appartiene a un altro popolo

    4. straniero, estero; forestiero:
    učiti se tuj jezik studiare una lingua straniera
    sprejemati tuje navade accogliere usanze forestiere
    potovati po tujih deželah viaggiare in paesi stranieri
    tuj državljan cittadino straniero

    5. (nepovezan z okoljem) estraneo:
    počutiti se tujega sentirsi estraneo

    6. diverso, dissimile; knjiž. altro:
    kulturi obeh narodov sta si še zmeraj tuji le culture dei due popoli sono ancor sempre dissimili tra loro, ancor sempre divergono

    7. estraneo, lontano:
    vaše ideje so mi tuje le sue idee mi sono estranee
    biti tuj essere impersonale, distaccato
    živeti pod tujo streho stare, abitare sotto un tetto altrui
    povedati skozi tuja usta dirlo con parole altrui
    kititi se s tujim perjem farsi bello con le penne altrui
    lahko je s tujo roko kače loviti è facile cavare le castagne dal fuoco con la zampa del gatto
    lingv. tuj element esotismo
    šport. tuji igralec oriundo
    hist. tuji vojak ausiliario

    B) túji (-a -e) m, f, n
    misli na svoje, tuje pa pusti pri miru pensa al tuo e lascia stare l'altrui
    iti na tuje andare all'estero
  • tuo

    A) agg.

    1. tvoj

    2. tvoj, svoj:
    adesso ti prendi il tuo tè e vai a riposare zdaj boš spil svoj čaj, potem pa greš počivat

    B) pron. (v absolutni rabi):
    eccoti il tuo na, tu imaš svoje
    i tuoi tvoji (tvoja družina, tvoji prijatelji)
    l'ultima tua tvoje zadnje pismo
    accontentati del tuo! zadovolji se s svojim!
    ne hai combinata ancora una delle tue spet si zakuhal eno svojih
    è giusto che anche tu dica la tua prav je, da tudi ti poveš svoje mnenje
    stare, tenere dalla tua biti na tvoji strani
  • urézan (-a -o) adj. tagliato; ekst. modellato, fatto:
    po modi urezana obleka un abito tagliato alla moda
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    vsi ljudje niso urezani po istem modelu non tutti sono tagliati sullo stesso modello
    pren., pog. ni neumen, pač pa po svoje urezan non stupido ma strambo
    pren. ona je kakor urezana zanj è la sua anima gemella
  • usare

    A) v. tr. (pres. uso)

    1. rabiti, uporabiti, uporabljati:
    usare un abito nositi obleko
    usare le mani tepsti
    usare gli occhi, usare bene gli occhi pazljivo gledati; razsoditi
    usare le orecchie pazljivo poslušati
    usare termini letterari, tecnici uporabljati knjižne, strokovne izraze

    2. udejaniti, udejanjati; uveljaviti, uveljavljati:
    usare le buone maniere biti olikan
    usare un diritto uveljavljati pravico

    3. poseči, pomagati si:
    usare l'astuzia, l'inganno pomagati si z zvijačo, s prevaro
    usare molta attenzione biti zelo pazljiv
    usare la massima cura zelo paziti, biti zelo skrben

    4. storiti, delati (v vljudnostnih izrazih):
    usare una cortesia storiti uslugo

    5. imeti navado

    B) v. intr.

    1. uveljaviti, uveljavljati kaj; pomagati si s čim:
    usare dei propri diritti uveljaviti svoje pravice

    2. ravnati:
    usate di una certa comprensione nei suoi confronti ravnajte malo obzirneje z njim

    3. biti v modi, moderen:
    adesso i tacchi usano meno alti zdaj so v modi nižje pete

    C) v. intr. impers. biti navadno, običajno

    Č) ➞ usarsi v. rifl. (pres. mi uso) knjižno navaditi, navajati se na