Franja

Zadetki iskanja

  • verjéti (-jámem) imperf., perf.

    1. credere; capacitarsi:
    sam verjame, kar govori egli stesso crede a quello che dice
    ne morem verjeti, da je nesreča tako huda non posso capacitarmi di tanto disastro
    verjeti v vraže credere nelle superstizioni
    verjeti na besedo credere sulla parola

    2. credere (a, in), aver fiducia (in):
    slepo verjeti voditelju aver cieca fiducia nel capo

    3. sospettare, supporre, immaginare:
    nismo več verjeli, da so take grozote še možne non sospettavamo che tali atrocità fossero ancora possibili
    svojim lastnim očem ne moči verjeti non poter credere ai propri occhi
    ne verjeti ne v boga ne v hudiča non credere né in Dio né nel diavolo
    verjeti v svoj prav essere assolutamente convinti di aver ragione
    PREGOVORI:
    sita vrana lačni ne verjame pancia piena non crede a digiuna
  • vērso3 m

    1. lit. verz, stih:
    versi rimati, sciolti rimani, prosti verzi
    versi ottonari, novenari, endecasillabi osmerci, deveterci, enajsterci

    2.
    versi pl. lit. pesem, pesniški spis

    3. relig. vrstica (iz svete knjige)

    4. ptičji glas; ekst. živalski glas

    5. klic; krik

    6. govorjenje; hoja:
    fare sempre un verso pren. vedno ponavljati isto pesem
    rifare il verso a qcn. posnemati koga

    7. usmeritev (dlak, vlaken)

    8. fiz. smer (vektorjev)

    9. smer:
    cose senza verso stvari brez repa in glave
    per ogni verso od vsepovsod
    andare per un verso piuttosto che per un altro iti v neko smer namesto v drugo
    cambiare, mutare verso iti v drugo smer, spremeniti smer, preusmeriti se (tudi pren.);
    capire, intendere nel verso giusto prav razumeti
    pigliarla per un altro verso pren. kaj napačno razumeti
    prendere qcn. per il verso giusto znati ravnati s kom
    prendere qcs. per il verso giusto kaj rad sprejeti
    rispondere per il verso ne ostati dolžan (v odgovoru)

    10. pren. način:
    a verso spodobno, kot je treba
    fare a proprio verso narediti po svoje
    non c'è verso di convincerlo ni ga mogoče prepričati
  • vès (vsà, vsè)

    A) adj.

    1. tutto:
    imeti sam vso oblast detenere da solo tutto il potere
    ne spati vso noč non dormire tutta la notte
    prihajajo iz vseh krajev sveta vengono da tutte le parti del mondo

    2. tutto, intero:
    biti ves bled essere tutto pallido
    biti ves iz sebe essere fuori di sé

    3. ves mogoči (številen, raznovrsten) tutto il possibile:
    na vse mogoče načine se izgovarjati cercare tutte le possibili scuse

    4. na vse štiri, po vseh štirih carponi:
    plaziti se po vseh štirih trascinarsi carponi

    5. z vsemi štirimi con tutte le forze, fortemente, decisamente;
    z vsemi štirimi se je branil iti domov rifiutava decisamente di andare a casa

    6. po vsej sili (v adv. rabi) ad ogni costo:
    uspeti po vsej sili riuscire ad ogni costo

    B) pron.

    1. vse (vse stvari, vsa dejanja) tutto:
    vse se mu posreči gli riesce tutto
    biti na vse pripravljen essere pronto a tutto

    2. vse (izraža množino bitij) tutti:
    vse se ga boji tutti ne hanno paura, lo temono

    3. vsi, vse (v množini, vsi člani skupine, množice) tutti:
    posloviti se od vseh accomiatarsi da tutti
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    smejati se na ves glas ridere a crepapelle
    pog. narediti, da bo na vse konce prav fare in modo che tutti siano contenti
    pren. raziti se na vse štiri konce sveta disperdersi ai quattro venti
    iskati koga na vseh koncih in krajih cercare qcn. dappertutto
    pren. truditi se na vse kriplje impegnarsi con tutte le forze
    pren. misliti, da se ves svet suka okoli tebe credere che tutto il mondo giri attorno a te
    pren. ves svet imeti odprt pred seboj poter andare dovunque
    ne storiti česa za vse na svetu non fare qcs.per nulla al mondo
    rel. vsi sveti Ognissanti
    biti ves v delu essere immerso nel lavoro
    odpovedati na vsej črti mancare, fallire completamente
    iron. pojesti vso modrost z veliko žlico sapere dove il diavolo tiene la coda
    pren. hvaliti na vse pretege colmare di lodi
    pren. na vso sapo hiteti spicciarsi
    pijan govoriti vse sorte in stato di ubriachezza sragionare
    pren. moliti vse štiri od sebe starsene lungo e disteso
    pren. biti z vsemi štirimi na zemlji stare coi piedi in terra
    pren. kričati na vse grlo strillare come un'aquila
    na vsa usta hvaliti sperticarsi nel lodare
    teči, da se vse kadi correre a gambe levate
    vse, kar je prav ogni eccesso è vizioso; est modus in rebus
    pog. saj je vse en hudir tanto fa lo stesso
    vse črno jih je bilo erano una moltitudine
    dati vse iz sebe, od sebe impegnarsi al limite delle forze
    igre pren. igrati na vse ali nič rischiare il tutto per tutto
    PREGOVORI:
    čez sedem let vse prav pride impara l'arte e mettila da parte
  • vi

    A) pron. ( ve pred lo, la, li, le, ne)

    1. vas, vam:
    vi sento benissimo odlično vas slišim
    devo darvi ragione moram vam dati prav

    2. (v funkciji etičnega dativa)
    vi prenderete un malanno nakopali si boste bolezen

    3. pleon.
    chi vi credete di essere kdo pa mislite, da ste?

    B) pron. temu; na to, na tem; v to, v tem itd:
    non vi ho fatto caso na to nisem pazil, tega nisem opazil, za to se nisem zmenil

    C) avv. tu, sem; tam, tja; tod:
    Firenze è bella, vi sono stato tantissime volte Firence so lepe, ničkolikokrat sem se tam ustavil
    per la piazza vi passavo tutti i giorni po trgu sem šel vsak dan
  • vzéti (vzámem)

    A) perf.

    1. prendere, pigliare; togliere; ritirare:
    vzeti otroka v naročje prendere il bambino in braccio
    vzeti dopust prendere le ferie
    kje naj vzamem toliko denarja dove prendo, dove trovo tanti soldi
    če bo pozno, vzemi taksi se farai tardi, prendi un taxi
    vzeti posojilo prendere un prestito
    vzeti plačo ritirare lo stipendio
    vzeti komu vozniško dovoljenje togliere la patente a qcn.
    vzeti plačano robo pri prodajalcu ritirare la merce pagata presso il commesso
    vzeti komu prostost togliere la libertà a qcn.

    2. asportare, portar via, togliere, eliminare; distruggere:
    vzeti proč gnilo sadje togliere via, levare la frutta marcia
    narasla voda je vzela most l'alluvione ha portato via il ponte
    vrag te vzemi! che il diavolo ti porti!

    3. assumere, accogliere, accettare:
    vzeti nove delavce assumere nuova manodopera
    vzeti (v šolo)
    samo učence z odličnim uspehom accettare soltanto gli studenti con ottimi voti

    4.
    vzeti v oskrbo (bolnika) prendersi cura (di un malato)
    vzeti v popravilo obleko aggiustare un vestito
    vzeti v rejo (otroka) prendere in custodia (un bambino)
    vzeti v obravnavo mettere a discussione
    vzeti v poštev (okoliščine) prendere in considerazione (le circostanze)

    5.
    vzeti za botra prendere come padrino
    vzeti za družabnika prendere come socio
    vzeti za moža maritarsi, sposarsi con
    vzeti vdovo sposare una vedova
    vzeti v zakon sposare

    6. prendere, togliere:
    vzeti iz žepa prendere dalla tasca
    vzeti s programa togliere dal programma, dal tabellone
    vzeti iz prodaje cessare di vendere
    vzeti otroka iz vrtca ritirare il bambino dall'asilo

    7. prendere, attingere, trovare:
    vzeti izraze iz kmečkega govora attingere le espressioni alla lingua dei contadini
    le odkod vzame toliko moči za življenje dove mai trova tanta forza vitale

    8. farm. prendere (una medicina)

    9. (pokazati določen odnos) prendere:
    vzeti vse s smešne strani prendere tutto per il verso comico
    vzeti kaj preveč dobesedno prendere qcs. troppo alla lettera
    vzeti stvari, kot so prendere le cose come sono

    10. (sprejeti mnenje, trditev kot izhodišče) considerare, mettere; per esempio:
    vzemimo, da imaš prav mettiamo che tu abbia ragione
    vse panoge so v krizi, vzemite gradbeništvo tutti i settori sono in difficoltà, per esempio l'edilizia

    11.
    vzeti zalet prendere la rincorsa
    star. vzeti slovo (od koga, česa) prendere commiato, accomiatarsi da

    12.
    vzeti nase assumersi:
    vzeti nase krivdo assumersi la colpa
    vzeti nase odgovornost assumersi la responsabilità

    13. pren.
    vzeti v roke (izraža nastop dejanja) cominciare a, mettersi a
    vzeti v roke čevlje mettersi ad aggiustare le scarpe
    vzeti v roke knjigo mettersi a leggere, a studiare
    vzeti v roke zadevo incaricarsi, decidere della faccenda
    vzeti usodo v svoje roke decidere del proprio destino
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    podjetje je vzel hudič la ditta è andata in malora
    ribiča je vzelo morje il pescatore è morto annegato
    pren. vzeti koga iz naftalina rimettere in auge qcn.
    vzeti kaj iz prometa togliere qcs. dalla circolazione
    tak, kot bi ga vzel iz škatlice inappuntabile
    vzeti besedo iz ust, z jezika togliere la parola di bocca
    Bog ga je vzel k sebi ha reso l'anima a Dio, è passato a miglior vita
    vzeti dih, sapo mozzare il respiro
    vzeti komu glavo decapitare qcn.
    pog. vzeti konec morire, suicidarsi
    pog. vzeti mero prendere le misure
    vzeti oči, vid togliere la vista
    pren. vzeti koga na muho, na piko avercela con qcn.
    evf. vzeti jo possedere, violentare una donna
    pog. vzeti denar na račun farsi pagare un anticipo
    trg. v trgovini vzeti na račun prendere a credito (in un negozio)
    pren. vzeti kaj na znanje prender atto di qcs.
    vzeti v obzir prendere in considerazione
    pren. vzeti pod drobnogled sviscerare, studiare a fondo (un problema)
    pren. vzeti pot pod noge avviarsi, incamminarsi
    vzeti koga pod roko prendere qcn. sotto braccio
    vzeti koga pod streho alloggiare qcn.
    pren. vzeti koga v precep mettere qcn. con le spalle al muro
    pren. vzeti koga v roke dare a qcn. una solenne lavata di capo
    pren. vzeti pamet v roke cominciare a ragionare, mettere la testa a posto
    pog. vzeti vse za dobro fidarsi di tutti, credere alle buone intenzioni del prossimo
    ne vzeti zmeraj besed za suho zlato non prendere sempre quel che si dice per oro colato
    pog. ne vzeti česa za zlo scusare, non prendersela a male
    pog. vzeti besedo nazaj rimangiarsi la parola
    vzeti na posodo prendere in prestito
    Bog je dal, Bog je tudi vzel (izraža sprijaznjenje z usodo) l'ha voluto il Signore!
    ekon. vzeti bankovec iz obtoka togliere una banconota dalla circolazione
    vzeti prstni odtis prendere le impronte digitali
    igre vzeti z adutom fare la presa con l'atout, la briscola
    med. vzeti bris eseguire uno striscio
    šah. vzeti figuro prendere, mangiare una figura
    vzeti avtoriteto komu esautorare qcn.
    vzeti devištvo, nedolžnost deflorare, sverginare
    gosp. vzeti iz modela sformare
    vzeti iz zastavljalnice disimpegnare
    vzeti nase pravico avocare a sé la facoltà di
    vzeti ugled screditare
    vzeti v najem affittare
    PREGOVORI:
    kjer nič ni, tudi vojska ne vzame dove non ce n'è, non ne toglie neanche la piena

    B) vzéti se (vzámem se) perf. refl. (pojaviti se, priti) piovere, capitare:
    od kod si se pa ti vzel? da dove sei piovuto tu?
    pog. morali bi se skup vzeti bisognerebbe mettersi d'accordo, decidersi
    pog. le kje se je vzel, da je tak da chi mai ha preso questi tratti (del carattere)

    C) vzéti si (vzámem si) perf. refl. concedersi, prendersi; riservarsi:
    popoldne si je vzel dve uri za branje il pomeriggio si è concesso due ore per la lettura
    vzeti si pravico riservarsi il diritto
  • zadéti (-dénem) | zadévati (-am) perf., imperf.

    1. colpire, urtare, cozzare (contro), investire:
    ladja je s kljunom zadela ob čer la nave cozzò con la prua contro uno scoglio

    2. colpire, battere, centrare:
    strela je zadela zvonik un fulmine ha colpito il campanile
    zadeti tarčo colpire, centrare il bersaglio

    3. zadeti, zadevati na mettere (addosso):
    zadeti koš na hrbet mettere la gerla in spalla

    4. vincere:
    zadeti na loteriji vincere alla lotteria

    5. (prizadeti, prizadevati) colpire:
    podražitve so zadele predvsem nižje sloje i rincari hanno colpito anzi tutto le classi subalterne

    6. interessare:
    povečanje pokojnin zadene vse upokojence l'aumento delle pensioni interessa tutte le categorie di pensionati

    7. subire, esser colto:
    kap ga je zadela è stato colto da un colpo apoplettico

    8. cogliere:
    slikar je dobro zadel barvo jesenske svetlobe il pittore ha colto magistralmente il colore dell'atmosfera autunnale

    9. (uganiti) indovinare, infilare, azzeccare:
    ne zadene prav nobene non ne azzecca una!

    10. zadevati koga, kaj concernere, riguardare qcn., qcs.:
    kar zadeva mene, so stvari urejene per quel che mi riguarda la faccenda è regolata
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    bog ne zadeni, da bi nas pozabil Dio non voglia che si dimentichi di noi!
    pren. zadeti bistvo cogliere l'essenziale, la sostanza di qcs.
    pren. zadeti dve muhi na en mah prendere due piccioni con una fava
    pren. zadeti pravo struno toccare la corda giusta
    pren. zadeti žebljico na glavico, zadeti v črno cogliere nel segno
  • zaméra (-e) f

    1. offesa, rancore, risentimento, ruggine:
    povzročiti zamero pri kom causare risentimento in qcn.

    2. brez zamere:
    nasvidenje, pa brez zamere arrivederci, e scusate tanto
    brez zamere, ampak tokrat nimate prav mi scuserà, ma questa volta non ha ragione
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    pog. zamera gor, zamera dol, to mu moraš povedati anche a costo di offenderlo, devi dirglielo
  • žé adv.

    1. già; ormai:
    tam je že pomlad, tu je še zima lì è già primavera, qui ancora inverno
    vstopnice so že v prodaji i biglietti sono già in vendita

    2. (izraža zadostnost povedanega) il solo, un solo; pure:
    že ime vse pove il solo nome dice tutto
    že majhna raztresenost lahko povzroči nesrečo una pur piccola distrazione può provocare la disgrazia

    3. (izraža pripravljenost za kako dejanje) ancora:
    bere še že, piše pa ne več per leggere legge ancora, ma non scrive più

    4. (izraža prepričanost o čem) bene, pure:
    prinesi vina, že veš, katerega portaci del vino, sai bene quale
    to pa že lahko narediš zame questo lo puoi pur fare per me

    5. (izraža sprijaznjenje s čim) ormai:
    zdaj je že tak položaj, da je vsako obotavljanje nevarno la situazione è ormai tale da rendere arrischiato qualsiasi indugio

    6. (izraža nejevoljo, v vzkličnih stavkih grožnjo) suvvia, una buona volta, ○:
    daj mi že mir e sta' calmo una buona volta!
    ti že pokažem (hudiča) te la farò vedere!
    jim bom že pokazal skopuha gliene dirò io quattro! Dare del tirchio a me!

    7. (v temp. odv.) komaj ... že, kakor hitro ... že (non) appena... che già:
    kakor hitro je zaslišal svoje ime, že je planil pokonci appena sentì il suo nome saltò in piedi, che già era in piedi

    8. (v adverz. priredju za izražanje pridržka) certo, sì, ○:
    piše že, vendar slabo per scrivere scrive, ma male

    9. (v nikalnih stavkih poudarja zanikanje) ○, però, poi; proprio no:
    kdo gre z njim? Jaz že ne chi va con lui? Io no, Non io

    10. že tako (in tako) peraltro, comunque, di per sé:
    iskal je delo v podjetju, v katerem so imeli že tako in tako preveč delavcev cercò lavoro in una ditta dove avevano comunque troppi dipendenti

    11. (z zaimki in prislovi za izražanje poljubnosti) chi, chiunque, comunque:
    ne skrbite, mu bo že kdo pomagal niente paura! Si troverà chi gli darà una mano
    bodo že kako opravili tudi brez njega se la sbrigheranno comunque, anche senza di lui

    12. (z vpraš. pron. ali adv. poudarja ugibanje) ○, poi:
    kdo ga že išče chi è che lo cerca?
    kako je že ime tistemu dekletu? com'è che si chiama quella ragazza?

    13. če že (v pogojnih stavkih za izražanje pridržka) se proprio:
    naj gredo, če že hočejo e vadano, se proprio lo vogliono

    14. že ... kaj šele già... figurarsi:
    že rahel ugovor težko prenese, kaj šele kritiko mal sopporta un piccolo appunto, figurarsi una critica

    15. (izraža sprijaznjenje s čim) ○:
    že prav, bom vsaj vedel za drugič e va bene, lo saprò almeno per la prossima volta
    kruha bo že il pane non ci mancherà
    kakšna je letos letina? Bo že com'è quest'anno il raccolto? Discreto
    kako se ti godi? Že gre come va? Mah, discretamente
    kako boš živel v takih razmerah? Bo že kako come farai a vivere in queste condizioni? Mah, si vedrà, Mah, spero di farcela