naslóven (-vna -o) adj. di, dell'indirizzo; titolare:
biblio. naslovna stran frontespizio
gled., film. naslovna vloga parte dell'eroe, del protagonista (dell'opera omonima)
pošta naslovna pošta destinazione
Zadetki iskanja
- nastòp (-ópa) m
1. comparsa; esibizione; recita; concerto, saggio; partecipazione:
harmonikarski, pevski nastop concerto di fisarmoniche, di canto
telovadni nastop saggio ginnico
nastop na radiu, televiziji comparsa, esibizione alla radio, alla TV
nastop v glavni vlogi recita nella parte del, della protagonista
gled. nastop na odru sortita
2.
prvi nastop debutto, esordio
nastop na kongresu intervento al congresso
nastop podjetja na tujem tržišču intervento di un'impresa in un mercato estero
protestni nastop proti rasni diskriminaciji comizio, manifestazione di protesta contro la discriminazione razziale
3. pren. scena, scenata:
mučila ga je s svojimi ljubosumnimi nastopi lo tormentava con le sue scenate di gelosia
4. comportamento
5. inizio:
nastop pomladi inizio della primavera
jur. nastop kazni inizio della pena - nastópati (-am) | nastópiti (-im) imperf., perf.
1. intervenire, esibirsi, recitare; ekst. šport. gareggiare, giocare, partecipare (a):
nastopati kot solist esibirsi da solista
nastopati za reprezentanco giocare per la nazionale
2. (javno izraziti, izražati svoje stališče) intervenire; jur. costituirsi:
nastopiti kot privatni tožnik costituirsi parte civile
3. essere, essere presente in:
osebe, ki nastopajo v romanu i personaggi del romanzo
4. iniziare, incominciare; insorgere:
nastopiti kariero iniziare la carriera
star. nastopiti gospodarstvo ereditare il patrimonio
jur. nastopiti kazen iniziare a scontare la pena - naučíti (-ím)
A) perf. insegnare, istruire (tudi ekst.):
naučiti koga brati, pisati, šofirati insegnare a uno a leggere, scrivere, guidare
naučiti koga lepega vedenja insegnare a uno la buona educazione, le buone maniere
pren. naučiti koga kozjih molitvic fare una lavata di capo a
pren. naučiti koga pameti riportare uno alla ragione
B) naučíti se (-ím se) perf. refl. imparare; impratichirsi:
naučiti se kuhanja imparare a cucinare
naučiti se na pamet imparare a memoria
naučiti se česa na svoj račun imparare qcs. a proprie spese
naučiti se tipkanja impratichirsi a battere a macchina
naučiti se slabo, za silo imparacchiare, imparucchiare
človek se na napakah uči sbagliando si impara
PREGOVORI:
kar se Janezek nauči, to Janezek zna impara l'arte e mettila da parte - neizvíren (-rna -o) adj. non originale; copiato, riprodotto; manierato; knjiž. tralatizio; déjà vu:
neizvirni del besedila parte tralatizia di un testo - nékaj (nečésa)
A) pron. qualcosa, qualche cosa, una cosa; alcunché; un certo, un non so che:
počakaj, da ti nekaj povem aspetta che ho da dirti una cosa
nekaj malega pojesti mangiare qualcosa, qualche cosetta
nečesa podobnega še ni videl cose così non aveva mai visto prima
pren. on pa je nekaj lui è un pezzo grosso, ha un incarico importante
nekaj je na teh govoricah in queste voci ci sarà pur qualcosa
nekaj mi pravi, da se ne bo dobro končalo qualcosa mi dice che la faccenda non finirà bene
imata nekaj med sabo i due filano; i due hanno conti in sospeso
dekle ima nekaj z njim la ragazza se la vede con lui
evf. ptič je nekaj naredil l'uccello ci ha cacato
imeti se za nekaj boljšega credersi chissà chi
ne znati spraviti skupaj nekaj besed non saper mettere insieme tre parole
v zadevi je nekaj sumljivega nella faccenda c'è un non so che di losco
PREGOVORI:
boljše nekaj kakor nič meglio qualcosa che niente
B) nékaj adv.
1. un poco, un po', alcuni (-e), vari (-e):
nekaj dni me ne bo v službo sarò assente un po' di giorni, alcuni giorni
prodam hišo z nekaj zemlje vendo la casa con un po' di terreno
poslopje je nekaj zidano, nekaj iz lesa l'edificio è parte murato, parte in legno
2. pren. un po', un tantino, alquanto:
kar nekaj potrti so videti sembrano un po' scoraggiati
3. pren. (izraža veliko mero) molto, grande:
njegova beseda nekaj zaleže la sua parola ha molto peso
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. dati nekaj nase vestirsi con cura
pren. nekaj se držati na koga essere arrabbiati con, avercela con
nekaj več ali manj suppergiù, più o meno - nero
A) agg.
1. črn:
abito nero črna obleka
acqua nera črna, motna voda
caffè nero črna kava
occhiali neri črni naočniki
oro nero črno zlato, nafta
pane nero črni kruh
pioppo nero bot. črni jagnjed, topol (Populus nigra)
vino nero črno (temnordeče) vino
vomito nero med. črni izbljuvek
2. ekst. črn, umazan:
mani nere umazane roke
pozzo nero greznica
3. črn (kot znak žalovanja):
cravatta nera črna kravata
4. pren. črn, fašističen:
brigate nere črne brigade
camicia nera črnosrajčnik
5. pren. črn, klerikalen:
aristocrazia nera črna aristokracija
6. pren. črn, nesrečen; ekst. nasilen, mračen:
giorni neri črni dnevi
umorismo nero črni humor
essere nero in volto biti mrkega obraza
7. pren. črn, nepošten, nezakonit:
trgov. borsa nera, mercato nero črna borza, črni trg
fondi neri črni fondi
libro nero črna knjiga
8. pren. črn, okruten, podel, zločinski:
anima nera podla duša
bestia nera strah, bavbav
cronaca nera publ. črna kronika
pecora nera črna ovca
punto nero črna pika, madež, greh
9. pren. črn (ki je v zvezi s hudičem):
messa nera črna maša
10. hist. črn:
guelfo di parte nera črni gvelf
B) m
1. črnina, črna barva, črno:
mettere nero su bianco pren. dati črno na belo, zapisati
vestire di nero obleči se v črno
2. črnilo; črnina; črno, črna snov:
nero animale živalsko oglje
nero di anilina kem. anilinsko črnilo
nero di palladio, di platino, di rodio paladijeva, platinova, rodijeva črnina
nero di seppia zool. sipje črnilo
3. umet. sepija
4. ekst. črni (šahovski igralec s črnimi figurami); igre črno (pri ruleti)
5. ekst. črnec
6. pren. fašist
7. pren. klerikalec
8. hist. črni (za časa italijanskih komun)
9. agr. (fumaggine) črnoba - obravnáva (-e) f
1. discussione:
dati, predložiti osnutek zakona v obravnavo dare, proporre in discussione il progetto di legge
2. jur. dibattito, dibattimento; processo:
udeležiti se obravnave partecipare, prendere parte al dibattito
končati, odložiti, prekiniti obravnavo concludere, rimandare, interrompere il dibattimento
glavna obravnava dibattimento
zapuščinska obravnava dibattito successorio - ōcchio m (pl. -chi)
1. oko:
avere gli occhi dobro videti
dove hai gli occhi? pren. kam pa gledaš? ali ne vidiš?
spalancare, stralunare gli occhi buljiti, zijati; začudeno pogledati
mettere qcs. davanti agli occhi kaj dati na vpogled
guardare con la coda dell'occhio kradoma gledati
sfregarsi, stropicciarsi gli occhi mesti si oči
cavarsi gli occhi utrujati se s pretiranim branjem; pren. izpraskati si oči
in un batter d'occhio v trenutku
strizzare l'occhio pomežikniti
aprire gli occhi odpreti oči, zbuditi se; pren. spregledati
a occhi aperti pren. zelo pazljivo
chiudere gli occhi zaspati; ekst. umreti; namerno spregledati
a occhi chiusi pren. miže, z vso gotovostjo
guardare con tanto d'occhi začudeno gledati, zijati
come il fumo negli occhi pren. neprijeten, nadležen
a quattr'occhi na štiri oči
a vista d'occhio vidno
occhio per occhio, dente per dente oko za oko, zob za zob
2. pogled, vid:
tenere gli occhi su qcn., su qcs. ne spustiti izpred oči
colpo d'occhio (prvi) pogled, prvi vtis
a occhio e croce pren. približno
gettare polvere negli occhi pren. metati pesek v oči
fare l'occhio a privaditi se na
dare all'occhio, nell'occhio pasti v oči
saltare agli occhi pren. biti v oči
a perdita d'occhio do koder seže pogled
mettere gli occhi addosso (a) metati oči (za)
mangiarsi qcn., qcs. con gli occhi koga, kaj požirati z očmi
3. pren.
costare un occhio della testa stati celo premoženje, biti zelo drago
4. pren. oko, občutek za lepo:
anche l'occhio vuole la sua parte tudi oko je treba zadovoljiti
pascer l'occhio pasti oči
5. pren. oko, izraz:
fare l'occhio di triglia poželjivo pogledovati
fare gli occhi dolci a qcn. zaljubljeno gledati koga
6. pren. oko, sposobnost presoje, intuicija:
occhio clinico kliničen pogled; (takojšnje) razpoznavanje bolezni
gli occhi del mondo javno mnenje
agli occhi dei profani po laičnem mnenju, po mnenju nestrokovnjakov
perdere il lume degli occhi od jeze zgubiti razsodnost
avere buon occhio znati izbirati
vedere di buon occhio, di cattivo occhio gledati naklonjeno, nenaklonjeno
7. pren. pozor:
occhio! pozor!
occhio alle curve! pazi na ovinke!
8.
i due occhi del cielo sonce in luna
i mille occhi del cielo zvezde
occhio del ciclone meteor. jedro ciklona
trovarsi nell'occhio del ciclone pren. znajti se na najbolj izpostavljenem mestu, v najbolj kritičnem položaju
occhi del brodo kulin. mastni cinki v juhi
occhio magico radio magično oko
occhio di gatto avto mačje oko, odsevnik
9. luknja, odprtina:
occhi del formaggio luknje v siru
10. bot. popek, očesce
11. zool.
occhio di pavone dnevni pavlinček (Inachis io)
12. arhit.
occhio di bue volovsko oko
uovo all'occhio di bue kulin. jajce na oko
13. miner.
occhio di gatto, occhio di tigre tigrovo oko
PREGOVORI: lontano dagli occhi, lontano dal cuore preg. daleč od oči, daleč od srca
in terra di ciechi, beato chi ha un occhio preg. med slepci blažen, kdor vidi na eno oko - odpádati (-am) | odpásti (-pádem) imperf., perf.
1. cadere, staccarsi, scrostarsi; svestirsi:
omet na več mestih odpada l'intonaco si scrosta in più punti
zreli sadovi sami odpadajo i frutti maturi cadono da soli
2. defezionare; rel. apostatare
3. venir abolito; scomparire; non aver luogo:
zaradi majhnega števila dijakov bo nekaj paralelk odpadlo verranno abolite alcune classi parallele per mancanza di studenti
zaradi bolezni predstava odpade causa malattia, lo spettacolo non avrà luogo
4. odpasti na, za esser costituito da, riguardare; essere destinato a:
na travnike in pašnike odpade dobra četrtina Slovenije un buon quarto della Slovenia è costituito da prati e pascoli
del denarja odpade za nakup opreme parte della somma va, è destinata all'acquisto di attrezzature
5. pren. (biti neprimeren) essere inopportuno, sconsigliabile:
kopanje zaradi umazane vode odpade per l'inquinamento dell'acqua si sconsiglia la balneazione - odpeljáti (-péljem) | odpeljávati (-am)
A) perf., imperf.
1. trasportare, portare:
odpeljati ranjenca v bolnišnico portare il ferito all'ospedale
odpeljati avto v delavnico portare l'auto dal meccanico
2. partire:
avtobus odpelje zvečer il pullman parte la sera
3. condurre, portare; associare; prelevare:
peljati koga na ples portare uno a ballare
odpeljati v taborišče, v zapor deportare; condurre in prigione, associare alle carceri
B) odpeljáti se (-péljem se) | odpeljávati se (-am se) perf. refl. andarsene, partire; volar via - odprávek (-vka) m jur.
1.
dedni odpravek parte legittima
2. copia:
odpravek sodbe copia della sentenza - onegáviti (se) (-im (se)) imperf., imperf. refl. armeggiare, ciancicare, cincischiare; anfanare;
onegaviti okoli hiše trafficare, darsi da fare attorno alla casa
onegaviti se z avtom okrog girare in automobile
onegaviti se z ženskami farsela con le donne, bazzicare le donne
dolgo se kje onegaviti trattenersi, stare a lungo da qualche parte
onegaviti se zaradi česa scomporsi per qcs., prendersela per qcs. - opredelíti (-ím) | opredeljeváti (-újem)
A) perf., imperf.
1. definire:
opredeliti pojem definire un concetto
2. definire, stabilire, fissare:
z zakonskimi določili opredeliti položaj neke dejavnosti stabilire con norme la posizione di un'attività
3. (ovrednotiti, okarakterizirati) valutare, dare una valutazione, caratterizzare; qualificare:
opredeliti neko obdobje dare una valutazione di un determinato periodo
4. (razložiti, razlagati) spiegare, chiarire:
opredeliti svoje stališče do problema spiegare il proprio punto di vista nei confronti del problema
5. determinare
B) opredelíti se (-ím se) | opredeljeváti se (-újem se) perf., imperf. refl. decidersi; dichiararsi; prender partito; schierarsi; prendere posizione:
opredeliti se za Slovenca dichiararsi sloveno, di nazionalità slovena
opredeliti se proti rasni diskriminaciji dichiararsi contro la discriminazione razziale
opredeliti se za koga proti komu schierarsi dalla parte di qcn. contro qcn. - oprostíti (-ím) | opróščati (-am)
A) perf., imperf.
1. esonerare, esentare:
oprostiti koga davkov esentare qcn. dal pagamento delle tasse
2. jur. assolvere, prosciogliere; condonare:
oprostiti obtožbe prosciogliere dall'accusa
oprostiti del kazni condonare parte della pena
3. scusare; perdonare:
oprostiti komu žalitev perdonare a uno l'offesa
oprostite, da vas motim scusi se la disturbo
4. star. liberare:
oprostiti talce liberare gli ostaggi
B) oprostíti se (-ím se) | opróščati se (-am se) perf., imperf. refl.
1. scusarsi
2. star. liberarsi, sciogliersi:
oprostiti se objema sciogliersi dall'abbraccio - ozír (-a) m
1. riguardo; rispetto; precauzione, cautela; motivo:
ravnati brez ozirov comportarsi, agire senza alcun riguardo
iz zdravstvenih ozirov per motivi di salute
vzeti, jemati v ozir prendere in considerazione
2. (v adv. rabi izraža omejitev trditve):
v marsikaterem oziru in molte cose, sotto molti, sotto certi aspetti
v nobenem oziru niente affatto
v nekem oziru parzialmente, in parte
z ozirom na (glede na) quanto a, rispetto a, in base a, visto (che)
brez ozira na indipendentemente da, indifferentemente da, per quel che riguarda - partaccia f (pl. -ce)
1. slabš. od ➞ parte
2. grda vloga
3. huda graja:
fare una partaccia a qcn. koga pošteno ošteti
4. blamaža:
fare una partaccia blamirati se, osmešiti se - particēlla f
1. pomanjš. od ➞ parte delček
2. jezik partikula, členek
3. fiz.
particella elementare elementarni delec
4. pravo
particella catastale katastrska parcela - passare
A) v. intr. (pres. passo)
1. iti (mimo, prek, skoz, naprej):
non passa anima viva pog. ni žive duše
passare sopra iti čez, prek; pren. (lasciar correre) ne meniti se za, zatisniti si oči
passare sopra il corpo, il cadavere di qcn. iti prek trupla nekoga, premagati vse ovire
ne è passata di acqua sotto i ponti! pren. kaj vse je preteklo vode, kaj vse se je medtem zgodilo!
passare oltre, via iti naprej, ne ustaviti se (tudi pren.)
2. pren. iti, teči:
per la valle passa un fiume po dolini teče reka
3. iti, skočiti (do); krožiti:
passerò a salutarvi pridem vas pozdravit
passare per la mente, per la testa pren. šiniti v glavo
non mi passa neanche per l'anticamera del cervello pren. na to niti ne pomislim
4. pren. biti med, obstajati:
tra questo e quello ci passa una bella differenza med tem in onim je velika razlika
5. iti skozi:
passare per la porta iti skozi vrata
passare per il rotto della cuffia pren. poceni jo odnesti, komaj uspeti
6. pren.
passare al nemico prebegniti k sovražniku
passare di mano in mano iti iz rok v roke
passare di bocca in bocca iti od ust do ust
7. preiti, prehajati; menjati stanje, dejavnost ipd.:
passare dallo stato liquido allo stato gassoso preiti iz tekočega v plinsko stanje
passare a miglior vita evfemistično umreti
passare a nozze, a nuove nozze poročiti se, ponovno se poročiti
passare a Cresima, a Comunione pog. biti birman, iti k prvemu obhajilu
8. pren. preiti, miniti, ne biti več:
passare di moda ne biti več moderen
9. izdelati (razred), biti povišan:
passare in quinta šol. izdelati četrti razred
passare agli esami pog. položiti izpit
passare capitano biti povišan v kapetana
10. pren. biti sprejet, izglasovan:
la legge è passata zakon je bil sprejet
11. biti dopuščen:
per questa volta passi! tokrat naj bo!
12. pren. veljati:
passa per un genio velja za genija
13. iti; miniti, minevati; končati se:
le vacanze sono passate in un lampo počitnice so minile kot blisk
mi è passata la voglia, la paura pog. ni mi več do česa, ni me več strah
gli passerà pog. ga bo že minilo
canta che ti passa! šalj. bo že bolje!, ne ženi si preveč k srcu!
B) v. tr.
1. iti čez, prek; prekoračiti; preplavati:
passare il fiume a guado prebresti reko
passare il Rubicone pren. prekoračiti Rubikon
2. pregledati, prelistati:
passare per le armi pren. ustreliti
3.
mi passi l'acqua, per favore? mi daš vodo, prosim?
passare le acque iti v zdravilišče
passare da parte a parte prebosti
4. gosp. stiskati, tlačiti:
passare le patate tlačiti (skuhani) krompir
5. pobrisati, pobarvati:
passare un cencio sui mobili pobrisati pohištvo s krpo
passare una mano di bianco sulle pareti pobeliti stene
6. prestaviti, preložiti, prenesti; dajati:
passare agli atti dati v arhiv
passare ai voti pren. dati na glasovanje
passare in bella copia pren. na čisto prepisati
passare qcn. pren. koga poklicati (na telefon)
le passo subito il direttore takoj vas (telefonsko) povežem z direktorjem
7. izplačevati, nakazati; dajati:
gli passa un piccolo sussidio mensile daje mu majhno mesečno podporo
non posso darti che quel che passa il convento pren. pog. lahko ti dam le jesti vsak dan
8. sporočiti, sporočati:
passare la voce pren. objaviti, dati vedeti
passo! radio predam (pri pogovorih prek prenosnega oddajnika)
9. prehitevati, prekoračiti:
passare qcn. in altezza biti višji od koga
passare la cinquantina biti čez petdeset let star
passare il segno, la misura pren. prekoračiti mero, pretiravati čez vsako mero
10.
passare gli esami položiti izpite
passare il controllo della polizia iti skozi policijsko kontrolo
passare un grosso guaio biti v hudih škripcih
passarla liscia dobro jo odnesti
11. oprostiti, oproščati; prenesti, prenašati:
passarla a qcn. komu kaj hudega oprostiti
passare qcs. sotto silenzio kaj molče sprejeti, prenesti
12. živeti, preživljati, prebiti:
passare le vacanze al mare počitnice preživeti na morju
passare un brutto quarto d'ora pren. znajti se v hudih škripcih
come te la passi? kako se kaj imaš? kako živiš?
C) m potek:
col passare del tempo sčasoma - pēndere v. intr. (pres. pēndo)
1. viseti:
pendere dalle labbra di qcn. koga pozorno poslušati
2. biti nagnjen, nagibati se:
pendere a destra, a sinistra biti nagnjen v desno, v levo
3. (incombere) groziti; viseti:
un grave pericolo pende su di noi grozi nam huda nevarnost
sulla sua testa pende una grossa taglia na njegovo glavo je razpisana visoka nagrada
4. pren. viseti, biti nerešen, čakati na odločitev; omahovati:
la questione pende tuttora zadeva je še vendo nerešena
5. pren. nagibati se:
pendere dalla parte di qcn. nagibati se komu v prid
la bilancia pende dalla sua parte položaj mu je naklonjen