sopra
A) prep.
1. na, nad, čez:
accumulare debiti sopra debiti vedno znova se zadolževati
la facciata poggia sopra due colonne pročelje leži na dveh stebrih
mettiamoci una pietra sopra! pren. pozabimo!
stendere una coperta sopra il letto razgrniti odejo čez posteljo
vivere al di sopra delle proprie possibilità živeti nad svojimi možnostmi
2. na; proti:
buttarsi sopra il nemico vreči se na sovražnika
dare sopra a qcn. pren. ne dati komu prav
stare sopra qcn. pritiskati na koga
3. po (časovno):
bere un po' di vino sopra la pastasciutta po paštašuti spiti malo vina
berci sopra splakniti kaj; pren. piti na kaj
dormirci sopra pren. prespati kaj
4. nad, čez, več kot:
pesare sopra il quintale tehtati več kot stot
averne fin sopra i capelli pren. imeti česa čez glavo
essere sopra pensiero biti raztresen, zaskrbljen
5. o, na:
conferenza sopra la riforma monetaria konferenca o denarni reformi
fare assegnamento sopra qcn., qcs. računati na koga, kaj
giocare, puntare sopra una carta igrati, staviti na karto
tornare sopra una decisione premisliti si
6. bolj kot:
mi interessa sopra ogni altra cosa zanima me bolj kot vse drugo
B) avv.
1. zgoraj:
un dolce con sopra uno strato di cioccolata slaščica, prekrita s slojem čokolade
più sopra višje; ekst. zgoraj, na gornjem nadstropju
2. prej, predhodno:
con riferimento a quanto detto sopra upoštevaje, kar je bilo prej rečeno
C) agg. invar.
sopra, di sopra višji, zgornji, vrhnji:
la parte di sopra gornja stran
Č) m invar.
il sopra, il di sopra vrhnja, gornja stran
Zadetki iskanja
- sórta (-e) f
1. specie (tudi ekst.):
krompirjeve sorte, sorte grozdja specie di patata, di uva
2. pren. specie, sorta, genere; pejor. risma:
malomarnost najslabše sorte negligenza della peggior specie
vse sorte tutte le specie, tutti i colori
kadar je malo pijan, govori vse sorte quando è alticcio ne dice di tutti i colori
PREGOVORI:
iste sorte ptiči skup letijo gli uccelli si appaiano coi loro pari - spesa f
1. izdatek, strošek:
spesa grande, modesta, modica velik, skromen, zmeren izdatek
a spese di v breme, na račun (tudi pren.);
avere qcs. con poca spesa dobiti kaj poceni, z malo truda
non badare a spese zapravljati; pren. ne meniti se za ceno
essere di poca spesa pren. malo potrošiti
fare le spese di qcs. pren. plačati (za druge), nositi posledice
2. nakup
3. pog. (dnevna) nabava, nakup:
borsa della spesa nakupovalna torba
fare la spesa iti na trg, v trgovino
fare la cresta sulla spesa goljufati, krasti pri nakupovanju
4.
spese pl. stroški:
spese ordinarie, correnti tekoči stroški
lavorare per le spese delati za hrano in stanovanje
stare sulle spese plačevati za ločeno gospodinjstvo - státi (stánem) imperf. costare:
malo, veliko stati costare poco, molto
šolanje otrok veliko stane la scuola dei ragazzi costa molto
življenje v mestu stane la vita in città è cara
pren. neprevidnost bi me lahko stala glavo, življenje per via dell'imprudenza sarei potuto morire
pren. pravdanje ga je stalo premoženje le tante cause gli costarono un occhio della testa
to te lahko še mnogo stane (me) la pagherai (cara)!; rischi di pagarla cara
naj stane, kar hoče costi quel che costi
trg. koliko stane? quanto costa?, quanto viene?, quant'è?
PREGOVORI:
vsaka šola nekaj stane l'esperienza è madre della scienza - stima f
1. cenitev; ocena; cena:
fare la stima di qcs. oceniti kaj
2. navt. izračun položaja
3. čislanje, spoštovanje:
avere poca, molta, nessuna stima di qcn. koga bolj malo, zelo čislati, koga še zdaleč ne čislati
essere degno di stima biti vreden spoštovanja
godere la stima di tutti uživati splošno spoštovanje - škóditi (-im) imperf.
1. nuocere, danneggiare, recar danno:
škoditi zdravju nuocere alla salute
škoditi slovesu, ugledu recar danno alla reputazione, al prestigio
2. impers. pren. far male, guastare:
ne bi ti škodilo, če bi se malo učil non ti farebbe male se studiassi un po' - tá (tá tó) pron.
I. (v pridevniški rabi)
1. (kaže na osebo, stvar v bližini govorečega) questo, questa; codesto, codesta:
čigav je ta nož? di chi è questo coltello?
kam naj dam to torbo? dove metto questa borsa?
2. (za izražanje, da kaj poteka v času govorjenja, da je kaj časovno najbližje) questo:
v tej vojni je bilo dosti žrtev questa guerra ha fatto molte vittime
3. (za izražanje, da se o osebi ali stvari pravkar pripoveduje) questo:
ob tej uri so otroci navadno že spali a quest'ora i bambini già dormivano
4. (za izražanje, da je kaj določeno z navajanjem) questo, seguente:
ob slovesu je rekel te besede: želimo, da delate složno si accomiatò con queste (le seguenti) parole: desideriamo che operiate di comune accordo
5. pren. (za izražanje, da oseba ali stvar zbuja nevoljo, občudovanje, ali za poudarjanje pomena besede) questo, che:
le kod hodi ta natakar dove mai è finito questo benedetto cameriere
ta otrok, koliko že zna! che bambino! Quante cose sa già
to knjižico boš že prebral questo libriccino non ci metterai nulla a leggerlo
6. ta in ta, ta pa ta (za osebo, stvar, ki je znana, a se noče ali ne more imenovati) il tale, la tale:
vrnili se bomo ta in ta dan faremo ritorno il giorno tale
7. ta ali oni, ta in oni (za izražanje poljubnosti) questo o quello, questo e quello:
pojavljati se v tej ali oni obliki manifestarsi in questa o quella forma
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. iti s tega sveta andarsene da questo mondo, morire
pren. on ni za ta svet lui non è fatto per questo mondo, è un fantasticone
pri tej priči moraš iti! vattene subito!
ta falot Lojzek! quel furfante di Gigi!
II. (v samostalniški rabi)
1. (za izražanje osebe ali stvari, na katero se usmerja pozornost) questo (-a), questi (-a) (qui):
kakšna lepa srajca, to bom kupil che bella camicia! Compro questa (qui)
2. (za izražanje tega, kar poteka, obstaja v času govorjenja) questo (-a):
prejšnji teden sem bil bolan, ta pa že lahko delam la settimana scorsa sono stato male, questa posso già lavorare
3. (za izražanje osebe ali stvari, o kateri se pravkar pripoveduje) questi (-a); costui, costei:
zdravnik je tako naročil in ta že ve, kaj je prav è il medico che ha ordinato così e questi sa il fatto suo
4. (za izražanje osebe ali stvari, kot jo določa odvisni stavek) costui, costei;○:
kdor ne dela, ta ne zasluži plačila chi non lavora, non va pagato
5. pren. (za nadomeščanje izpostavljenega stavčnega člena) questo (-a) (sì):
sin, ta je šele prebrisan il figlio, questo sì che è un furbacchione
6. ta in ta, ta pa ta il tale, la tale; il tal altro la tal altra; questo e questo:
jaz sem ta in ta in hočem to in to io sono questo e questo e voglio questo e questo
7. ta ali oni, ona; ta in oni, ona questo (-a) o quello (-a); questo (-a) e quello (-a):
govorili so o tem in onem parlarono di questo e quello, del più e del meno
8. (za izražanje neprepoznane stvari v bližini govorečega) questo (-a), ○:
kaj to ropota? Toča pada cos'è questo rumore? Grandina
9. (za izražanje pojava, določenega z odvisnim stavkom) ciò (quello) che; ciò (che), quello (che):
to, kar se nabira na šipi, so vodni hlapi ciò che si accumula sul vetro è vapore acqueo
za to, kar se je zgodilo, še niso našli razlage di quello che è successo non si è trovata ancora una spiegazione
želimo si samo to, da bi bili zdravi ci auguriamo soltanto di essere sani
10. (za poudarjanje trditve) ○:
lepo je to, da nam pomagaš è bello che tu ci aiuti
11. (za izražanje pravkar povedanega) questo, ciò, lo (ne):
otroci kričijo, to ga zelo moti i bambini fanno baccano e questo lo disturba
ustanoviti je hotel podjetje, vendar iz tega ni bilo nič avrebbe voluto costituire un'impresa ma non se ne fece niente
12. to je, to se pravi cioè:
prišel je sam, to je brez družine è venuto solo, cioè senza la famiglia
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
mož, ta ti je šele ta pravi, ta questo sì che è furbo
ta je (pa) bosa questa (sì che) è inventata di sana pianta
ta je pa res debela, prazna questa è proprio grossa
ta je dobra! quest'è bella!
soseda je dobra gospodinja. Ta pa ta! la vicina è una buona massaia. Certo! Eccome!
veseljak je. To pa to è un tipo allegro. Come no! Certo!
fant ni izdelal razreda. Samo tega se je še manjkalo il ragazzo è stato bocciato. Ci voleva proprio questo!
nedolgo tega non molto tempo fa
ni znano, kaj je na tem non si sa, se questo è vero
pog. otroci so premalo na zraku, v tem je stvar i bambini stanno troppo poco all'aperto. Questo è il problema
PREGOVORI:
kdor laže, ta krade chi mente, ruba e chi ruba, mente
III. (v vezniški rabi)
1. (v dopustnih odvisnih stavkih) kljub temu da (čeprav) benché, quantunque, sebbene:
kljub temu da je star, še dela benché sia vecchio, continua a lavorare
2. poleg tega, zraven tega e (inoltre), e in più:
dela, polega tega pa študira lavora e in più studia
3. zaradi tega (zato) perciò, per cui:
vzdržljiv je, zaradi tega so ga sprejeli è costante, perciò è stato assunto
4. in to e precisamente, e cioè:
prišlo je dosti ljudi in to starih in mladih venne molta gente, (e precisamente) vecchi e giovani
5. v tem ko (za izražanje istočasnosti) nel mentre:
v tem ko se je posvetilo, je počilo nel mentre appariva un lampo si sentì uno scoppio
6. (v protivnem priredju) s tem da (vendar) ma, pure:
prišel bo, s tem da bo malo zamudil verrà, ma con un piccolo ritardo
7. (v protivnem priredju) kljub temu eppure, tuttavia:
bila je bogata, kljub temu ni dobila ženina era ricca, eppure non riuscì a trovare marito - tacca
A) f
1. zareza
2. skrhanina (na rezilu)
3. ekst. pren. postava; sorta, baža, kov:
di mezza tacca srednje postave; pren. slabš. povprečen, malo vreden
4. lisa, madež:
pelame a tacche bianche e nere dlaka z belimi in črnimi lisami
5. pren. pomanjkljivost, madež
6. alpin. sedlo
B) avv. toskansko
tacca tacca tako tako; korak za korakom - ták1 (-a -o)
A) adj.
1. questo (-a), cosiffatto (-a), siffatto (-a), così; tale, simile:
taka barva mi ni všeč questo colore non mi piace
še nikoli nisem spoznal takega človeka non avevo mai conosciuto una persona così
taki ljudje ne zaslužijo spoštovanja gente cosiffatta è indegna di stima
v takem položaju je, da se mora odločiti è in una situazione tale da doversi decidere
2. (izraža enakost lastnosti) così, (così) come:
bila je vsa razburjena, take je še nisem videl era fuori di sé, così non l'avevo mai vista
hočem čevlje, take, kot jih nosijo sošolci voglio le scarpe come le portano i compagni di scuola
taka je kot sraka, vse odnese è come la gazza: porta via tutto
3. (za izražanje velike stopnje tega, kar pove samostalnik) così, come, uguale:
takega reveža ni daleč naokoli è un poveraccio come non ce n'è da queste parti
ta voda je dobra, da ni take buonissima quest'acqua, di uguali non ce n'è
tak lep dan, vi pa sedite zaprti doma in una giornata così (bella) voi ve ne state chiusi in casa
4. kar tak (za izražanje nespremenjenega stanja) così:
naj vam steklenico zavijem? Ne, kar tako jo dajte Devo incartare la bottiglia? No, va bene così
5. tak in tak, tak pa tak (za izražanje stanja, ki se noče ali ne more imenovati) così e così:
obljubili so mi tako in tako plačo mi hanno promesso uno stipendio così e così
6. tak ali tak (kakršenkoli) qualunque, qualsiasi:
naj bo blago tako ali tako, te cene ni vredno qualunque sia la merce, il prezzo è esagerato
7. kot tak come tale:
poudarek je na vrednosti človeka kot takega l'accento è sul valore dell'uomo come tale
strokovnjak je in kot tak še posebej odgovoren è un esperto e, come tale, particolarmente responsabile
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. tak delavec je, da ga je treba iskati un lavoratore così non lo trovi, anche a cercarlo col lanternino
iron. junak pa tak, kar zbežal je bell'eroe! Ha semplicemente tagliato la corda
ne bodi tak kmet! non fare il cafone!
ni maral ne takih ne drugačnih zapletov evitava le complicazioni di qualunque sorta
pomoč potrebuje, pa naj bo taka ali drugačna ha bisogno di aiuto, qualunque sia
taka reč je bila zaradi njega per colpa sua ne è venuto un putiferio che non ti dico
štiri dni ni taka reč quattro giorni non sono tanti
nabrali ste dosti jurčkov. Ni taka reč! quanti porcini (ha raccolto)! Le pare? Neanche tanti
pog. naj vam takoj naredim? Ni taka sila le faccio subito? Non c'è fretta
pog. hudič, pa tako kosilo! bella porcheria un pranzo così!
PREGOVORI:
kakršen oče, tak sin quale il padre, tale il figlio
kakršna setev, taka žetev quel che si semina, si raccoglie
kakršna ptica, taka pesem ogni uccello ha il suo verso
B) táki (-a -o) pron. cosiffatto (-a), siffatto (-a), così, tale, simile:
njemu in takim ne smeš zaupati non fidarti di lui e di gente come lui
pren. devetih takih se ne bojim neanche una dozzina di tipi come lui mi fanno paura
športnik, da je malo takih un atleta come pochi
dobil je tako pod rebra, da mu je zmanjkalo sape si prese un colpo tale alle costole da fargli perdere il fiato
prekliči, če ne ti tako primažem ritira le tue parole se no ti mollo una sberla tale che...
take je govoril, da so se vsi smejali le sparava così grosse da far scoppiare dal ridere
polje je rodovitno, da malo takih un campo fertile come pochi
kaj takega še ne! robe da matti!
kaj je to takega, če se loči che male c'è se divorzia? - takó
A) adv.
1. così; tanto:
poglej, tako se obrni guarda, voltati così
delal je dosti, počival malo, tako je dolgo živel ha lavorato molto, riposato poco e così è vissuto a lungo
bolezen se pojavi nenadoma, tako tudi izgine la malattia si manifesta improvvisamente e così scompare
ni tako neumen, kot se dela non è così stupido come vorrebbe apparire
tako mlada je in lepa è così giovane e bella
2. (izraža nedoločen način) così; (razmeroma slabo) così così:
našel ga je tako, po naključju lo trovò così, per caso
kakšna je bila letina? Taka, ne najboljša com'è stato il raccolto? Così così
3. tako ..., tako ali tako (poudarja dejstvo, ki utemeljuje sklep) tanto:
ne potrebuješ dežnika, ker dež tako ponehuje non hai bisogno dell'ombrello, tanto sta smettendo di piovere
ne bom ti razlagal, saj tako in tako sam veš non ti spiegherò, tanto lo sai da solo; tanto lo sanno tutti che...
4. že tako (poudarja znano dejstvo) altrimenti, peraltro; già:
že tako majhno plačo so mu še zmanjšali la paga, già bassa, gliela ridussero ancora di più
5. (poudarja približnost) così, verso, su, circa:
bilo je tako okoli polnoči sarà stato verso la mezzanotte
tako okrog šestdeset let ima sarà sulla sessantina
6. tako in tako, tako pa tako (za izražanje načina, ki se noče ali ne more imenovati) così e così; questo e quello:
ljudje govorijo tako pa tako, ne vemo pa, kaj je res la gente dice questo e quello, ma non si sa cosa sia vero
7. tako imenovan cosiddetto:
ravnati se po tako imenovanih pravilih igre comportarsi secondo le cosiddette regole del gioco
8. in tako dalje, in tako naprej eccetera, e così via, e via dicendo;
prodaja grozdje, breskve, zelenjavo in tako dalje vende uva, pesche, verdura eccetera
9. tako tudi, prav tako e così pure, come pure:
porcelan je kitajska iznajdba, prav tako smodnik la porcellana è un'invenzione cinese e così pure la polvere da sparo
10. (v povedni rabi izraža stanje znano iz sobesedila) questo, ○, così:
to je tako: če hočeš jesti, moraš plačati le cose stanno così: se vuoi mangiare, devi pagare
kako je z očetom? Tako come sta papà? Così (così)
11. (izraža ustreznost povedanega) così:
pravi, da jo obožuje, a ni tako dice di adorarla ma non è così
če je tako, kot pravite, vas bomo podprli se le cose stanno (così) come dite, avrete il nostro appoggio
(za podkrepitev trditve) tako bo, pa amen sarà così, punto e basta
12. kar tako (za izražanje, da se dejanje zgodi brez določenega vzroka) così:
jokala je kar tako piangeva così
knjigo mi je dal kar tako mi ha dato il libro così, gratis
13. pog. (za izražanje nespremenjenega stanja) così
14. (brez ustreznih pozitivnih lastnosti) così, ○:
te stvari niso kar tako queste non sono cose così (semplici)
njegov nasvet ni kar tako il suo consiglio non è da ignorare, è buono
mož ni kar tako non è uno qualsiasi, è una persona importante
srednja šola ni kar tako la scuola media non è una bagatella, è un osso duro
15. (v medmetni rabi izraža opozorilo, podkrepitev odločitve, trditve) be', allora, dunque, ecco:
Tako. Pred nami je rojstna hiša našega največjega pesnika Ecco. La casa che abbiamo davanti è la casa natale del nostro massimo poeta
16. (v medmetni rabi za izražanje začudenja, nejevolje, zadovoljstva) ah sì, dunque, ecco:
torej tako, vi posedate, mi pa delamo ah sì! Voi ve ne state con le mani in panciolle, mentre noi dobbiamo sfacchinare
tako, pa smo prišli ecco, siamo arrivati!
B) takó konj.
1. tako ... kot, tako ... kakor sia... che, tanto... che, così... come, come... così:
s filmom so bili zadovoljni tako gledalci kot kritiki il film ha avuto successo sia di pubblico che di critica
tako kot živali tudi nekateri ljudje slutijo nevarnost come gli animali, così anche certe persone avvertono il pericolo
2. tako kot, tako kakor (così) come:
držal se je ravno, tako kot drugi se ne stava diritto,(così) come gli altri
jedla je malo, tako kot je bila navajena mangiava poco, come era sua abitudine
3. tako da (za uvajanje načinovnega stavka) così che, per cui, sicché, dimodoché:
delež izvoza raste, tako da znaša že deset odstotkov l'incidenza dell'export è in aumento per cui ammonta già al 10%
4. (v priredju za izražanje vzročno-posledičnega razmerja) (e) così, (e) perciò:
ni pazil na ulice, tako se je zgubil non fece attenzione alle vie e così si perse
5. tako pa (za izražanje nasprotja s povedanim) (così) invece, così, tanto... che; ○:
če bi bil zdrav, bi lahko delal, tako pa ne more se fosse sano, potrebbe lavorare, così invece non può
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
ukvarjal se je z vprašanji mikrobiologije na raznih področjih, tako v medicini, industriji in poljedelstvu si diede a studiare i problemi di come applicare la microbiologia nei vari settori: medicina, industria, agricoltura
iron. tako ne bo šlo così non va
ne morem ga pustiti tako non posso lasciarlo così
tako mi je prišlo, pa sem ga udaril non so cosa m'abbia preso e gli ho menato un pugno
to se samo tako reče è soltanto un modo di dire
ti so, da tako rečem, prišli kot naročeni sono venuti, per così dire, proprio a proposito
če se tako vzame, mu ni nič hudega tutto sommato, non se la cava poi tanto male
denarja tako rekoč ni več i soldi sono, per così dire, spariti
to boš plačal tako ali drugače la pagherai in un modo o nell'altro
pridem tako gotovo, kot tu stojim vengo di sicuro
zgodilo se je, kot sem povedal, tako mi vere (tako mi Bog pomagaj) è successo come ho detto, lo giuro! (vivaddio!)
pog. plača je bolj tako la paga è piuttosto bassa
pog. hiša je bolj tako la casa è piuttosto malandata
pog. videti je malo tako è un po', è piuttosto strambo
PREGOVORI:
kakor si si postlal, tako boš ležal come uno si fa il letto, così dorme
kakor dobljeno, tako zgubljeno il denaro guadagnato facilmente, facilmente si spende
kakor ti meni, tako jaz tebi quel ch'è fatto è reso - tanto1
A) agg.
1. tolik, tolikšen, toliko:
dopo tanto studiare non ha trovato un buon lavoro po tolikem študiju ni našel poštene zaposlitve
2. veliko, mnogo:
poveretto, ha passato tanti guai veliko je prestal, ubožec; pog.
tanto e poi tanto, ma tanto, tanto tanto zelo veliko
3. (v vprašalnih in klicalnih izrazih) toliko:
non fare tanti complimenti ne pusti se toliko prositi!
4. (v primerjalnih stavkih)
tanto... quanto toliko... kolikor:
spende tanti soldi quanti ne guadagna porabi več denarja, kolikor ga zasluži
5. ravno toliko:
ho cambiato la banconota in tanti biglietti da mille zamenjal sem bankovec v same tisočake
6.
ogni tanto vsake toliko:
ogni tanti chilometri c'è un distributore di benzina vsakih toliko kilometrov je bencinska črpalka
7. (kot nevtrum ob izpustitvi samostalnika) toliko, mnogo:
ho tanto da fare imam toliko dela
da tanto tega zmožen:
tu non sei da tanto ti nisi tega zmožen
di tanto in tanto, ogni tanto vsake toliko, občasno
a dir tanto kvečjemu
fino a tanto che dokler
fra non tanto kmalu, v kratkem
or non è tanto pred kratkim
arrivare, giungere a tanto drzniti si celo
combinarne tante toliko jih pogruntati
darne tante a qcn. koga pošteno premlatiti
dirne tante a qcn. komu jih nabrenkati, koga ošteti
B) pron.
1.
tanti pl. mnogo, veliko (oseb)
tanti lo trovano antipatico mnogim je zoprn
2. mnogo, veliko (stvari):
quanti anni hai? - tanti! Koliko si star? - Veliko!
3.
tanto... quanto ravno toliko
4. toliko (za izražanje nedoločene količine):
dei soldi che prendo tanti sono per la casa, tanti per le mie spese personali od zasluženega denarja ga gre toliko za gospodinjstvo, toliko pa za osebne potrebe
5. (z vrednostjo nevtruma za izražanje nedoločene količine) toliko:
pago l'appartamento un tanto al mese za stanovanje plačam toliko na mesec
non più che tanto samo toliko, ne preveč, malo
tant'è vseeno je
tanto vale vseeno je, bolje bi bilo
con tanto di celo s, prav s:
un barista con tanto di farfalla barman z metuljčkom
ascoltare con tanto di orecchie pren. pozorno prisluhniti
guardare con tanto d'occhi pren. debelo pogledati
rimanere con tanto di naso pren. ostati z dolgim nosom - tēmpo m
1. čas (absolutno):
col tempo sčasoma
in progresso di tempo knjižno s časom
senza tempo večno
dar tempo al tempo pustiti času čas
perdere la nozione del tempo izgubiti občutek za čas
2. čas (astronomski):
tempo medio dell'Europa centrale srednjeevropski čas
tempo universale, tempo di Greenwich greenwiški čas
l'orologio indica, segna il tempo ura kaže čas
3. čas (del):
da tempo že precej časa, zdavnaj
di tempo in tempo od časa do časa, občasno, vsake toliko
per molto, per poco tempo dolgo, za kratek čas
poco tempo prima, poco tempo dopo malo pred, malo za
tutto il tempo ves čas, stalno
4. čas (predviden za kaj):
per tempo hitro, kmalu
tempo un mese v enem mesecu
tempi brevi, lunghi kratek, dolg rok (za izvedbo načrta)
tempo di cottura čas kuhanja
tempo di ionizzazione kem., fiz. ionizacijska doba
tempo di lavorazione izdelavni čas
tempo reale inform. resnični čas
tempo supplementare tehn. dodatni čas
interruttore a tempo tehn. časovno stikalo
acquistare, guadagnare tempo dobiti na času
non c'è tempo da perdere treba je pohiteti
perdere tempo izgubljati čas
prendere tempo obotavljati se
senza por tempo in mezzo brez odlašanja
5. glasba ritem; tempo; takt; doba:
tempo primo prvotni tempo
tempo di valzer ritem valčka
tempo adagio, allegro, andante, largo adagio, allegro, andante, largo
battere, segnare il tempo udarjati takt
tempo debole nenaglašena doba
tempo forte naglašena doba
6. glasba stavek:
i tempi di una sinfonia stavki simfonije
7. avto takt:
motore a due, a quattro tempi dvotaktni, štiritaktni motor
8. šport čas; polčas:
tempi supplementari podaljšek (tekme)
chiudere il primo tempo in parità končati prvi polčas neodločeno
ottenere, realizzare un buon tempo doseči dober čas (atlet)
9. del (predstave)
10. čas (v kronološkem zaporedju):
a quel tempo takrat
ai nostri tempi v naših časih; ko smo bili mi mladi
al tempo che Berta filava šalj. v starih dobrih časih
al tempo dei tempi v davnih, davnih časih
al tempo degli Etruschi, di Napoleone za časa Etruščanov, Napoleona
in ogni tempo vedno, stalno
il nostro tempo dandanašnji
il tempo presente, futuro sedanjost, prihodnost
tempi bui, difficili mračna, težka leta
adeguarsi ai tempi, andare coi tempi iti s časom
aver fatto il proprio tempo biti ob moč, ugled, biti zastarel
essere figlio del proprio tempo biti otrok svojega časa
coi tempi che corrono v teh (težkih) časih
11. čas, doba:
tempo di caccia čas lova
tempo della semina čas setve
12. čas (za neko dejavnost):
tempo dello studio, del riposo čas za učenje, za počitek
tempo definito, pieno nepopolni, polni delovni čas
tempo pieno šol. celodnevni pouk
ammazzare, ingannare il tempo ubijati, preganjati čas
buttare via, sprecare il tempo zapravljati čas
buttare via tempo e quattrini lotevati se česa negotovega, tveganega
darsi al bel tempo zabavati se
fare buon uso del proprio tempo dobro izrabiti čas
è tempo perso, è tutto tempo perso zaman se trudiš, ves trud je zaman
non perdere tempo ne zgubljati časa, odločno, pravočasno ukrepati
13. jezik čas:
tempo presente, passato, futuro sedanji, pretekli, prihodnji čas
avverbio di tempo časovni prislov
complemento di tempo prislovno določilo časa
14. (določen) čas:
a tempo debito o pravem času
anzi tempo knjižno, prima del tempo predčasno
tempo utile zadnji rok
in tempo utile pravočasno
15. čas (poosebljeno):
le ingiurie del tempo zob časa
il tempo fugge čas beži
il tempo è medico; il tempo guarisce tutti i mali čas vse pozdravi
il tempo è galantuomo, il tempo fa giustizia da solo čas vse poravna
16. vreme:
tempo bello, brutto lepo, grdo vreme
tempo da cani, da lupi pasje vreme, hud mraz
previsioni del tempo vremenska napoved
tempo permettendo če bo vreme primerno
fare il bello e il brutto tempo pren. vedriti in oblačiti
lascia il tempo che trova (ukrep, poseg) jalov, brezuspešen
parlare del tempo, parlare del bello e del cattivo tempo čenčati, govoriti tjavdan
sentire il tempo biti občutljiv za vreme
PREGOVORI: chi ha tempo non aspetti tempo preg. kar lahko storiš danes, ne odlašaj na jutri
il tempo è moneta preg. čas je denar
col tempo e con la paglia maturano le nespole preg. pustiti času čas - tenere*
A) v. tr. (pres. tēngo)
1. držati, pridržati, zadrževati; podržati; zgrabiti; nositi:
tenere le briglie držati uzde
tenetelo, il ladro sta scappando držite tatu! beži!
tieni un po' il lampadario che avvito la lampadina pridrži malo lestenec, da privijem žarnico
è lui che tiene il peso della famiglia on nosi breme družine
tiene l'anima coi denti pren. komaj se ga duša drži
tenere il mare navt. biti ploven, sposoben za plovbo
tenere il sacco a qcn. pren. držati komu vrečo
2. držati, imeti, nositi:
tenere il cappello in testa nositi klobuk na glavi
tenere in ansia qcn. puščati koga v skrbeh
tenere a bada qcn. paziti na koga
tenere un bambino a battesimo, a cresima biti otroku krstni, birmanski boter
tenere una cameriera imeti služkinjo
tenere un campo a grano njivo zasejati z žitom
tenere qcn. come un cane s kom zelo grdo ravnati
tenere le distanze con qcn. pren. držati koga na spoštljivi razdalji, ne dovoliti komu domačnosti
tenere la lingua a posto držati jezik za zobmi, brzdati jezik, ne žaliti
tenere qcs. a memoria, a mente zapomniti si kaj
tenere una nota glasba držati noto
tenere il piede in due staffe pren. sedeti na dveh stolih
tenere una pratica in sospeso admin. ne rešiti zadeve
tenere qcn. in pugno pren. imeti koga v oblasti
tenere la rabbia brzdati, krotiti jezo
tenere la testa a partito imeti glavo na mestu, ravnati preudarno
3. držati; izpolniti, izpolnjevati; ne izdati; spoštovati:
tenere la parola držati besedo
tenere fede al giuramento držati, izpolniti prisego
tenere un segreto ne izdati skrivnosti
tenere un impegno spoštovati obvezo
4. držati, imeti; vzeti, jemati:
tieni!, pog.
te'! na, vzemi!
5. južnoital. imeti (posedovati):
tengo in tutto mille lire imam vsega tisoč lir
6. imeti (prostor); zakrivati; zasesti; braniti (tudi pren.):
l'arazzo tiene tutta una parete gobelin prekriva vso steno
il nemico tiene ormai tutta la regione sovražnik je že zasedel vse področje
7. imeti, opravljati funkcijo, dejavnost:
tenere un incarico al ministero opravljati funkcijo na ministrstvu
tenere bottega imeti trgovino
tenere banco igre imeti banko; pren. voditi pogovor, imeti glavno besedo
8. držati (vsebina):
la bottiglia tiene un litro steklenica drži liter
9. imeti, voditi, udeležiti, udeleževati se:
tenere consiglio con qcn. posvetovati se s kom
tenere una riunione imeti sestanek
10. iti, voziti, držati (se) (tudi pren.):
tenere la destra iti po desni
tenere un contegno scorretto pren. obnašati se nespodobno, neolikano
tenere la parte, le parti di qcn. biti na strani nekoga, nekoga podpirati
tenere la rotta navt. držati se smeri (plovbe)
tenere la strada avto držati se ceste
tenere sempre la medesima strada iti vedno po isti poti
tenere testa a qcn. kljubovati komu
11. imeti za:
tenere certo, probabile imeti za gotovo, za verjetno
tenere qcn., qcs. in nessun conto ne ceniti koga, česa
tenere qcs. per fermo imeti kaj za gotovo
12. (v raznih izrazih se pomen spreminja glede na predmet)
tenere caldo biti topel (oblačilo)
tenere compagnia delati družbo
tenere conto di qcs. kaj upoštevati
tenere un discorso imeti govor
tenere una lezione imeti predavanje
tenere un linguaggio sconveniente izražati se neprimerno
tenere d'occhio qcn. koga imeti na očeh, nadzorovati, na skrivaj opazovati
tenere stretto stisniti, stiskati
tenere udienza imeti razpravo
B) v. intr.
1. držati, vzdržati:
tenere alla distanza šport vzdržati (do konca tekmovanja)
tenere duro vzdržati, ne popustiti, ne popuščati
il mercato tiene pren. stanje na trgu je zadovoljivo
2. držati, biti trden, odporen, obstojen; pren. biti tehten, prepričljiv:
una colla che tiene bene lepilo, ki dobro drži
le tue sono ragioni che non tengono tvoje utemeljitve ne držijo, niso prepričljive
3. iti:
tenere a destra iti po desni
tenere dietro a qcn. iti za kom, koga zasledovati
4.
tenere per qcn. držati za koga
tenere per una squadra šport navijati za neko moštvo
5. veliko dati na:
uno scrittore che tiene alla forma pisatelj, ki mu je do oblikovne izpiljenosti
tengo a dichiarare che... moram izjaviti, da... izjavljam, da...
6. biti podoben; imeti kaj skupnega:
il fatto tiene dell'incredibile dogodek je videti neverjeten
il bambino tiene dalla madre otrok je podoben materi, je po materi
C) ➞ tenersi v. rifl. (pres. mi tēngo)
1. držati se za:
tieniti forte alla ringhiera drži se močno za ograjo
i due si tenevano per mano držala sta se za roko
2. držati se, biti (v položaju):
tenersi aggiornato biti na tekočem
tenersi sulla difensiva ne napadati
tenersi a disposizione di qcn. biti komu na razpolago
tenersi a distanza, da parte držati se na strani
tenersi a galla plavati, biti na površini
tenersi inginocchiato, in piedi klečati, stati pokonci
tenersi sulle sue držati se zase, biti užaljen
3. zadržati se:
tenersi a stento dal ridere komaj zadrževati smeh
4. upoštevati, poslušati; omejiti, omejevati se na; spoštovati; ravnati se, obnašati se:
tenersi al consiglio di qcn. upoštevati mnenje nekoga
tenersi ai fatti omejiti se na dejstva
tenersi bene a tavola lepo se obnašati pri mizi
5. iti:
tenersi a sinistra iti po levi
tenersi al largo (da) pluti na odprtem morju; pren. držati se daleč od
tenersi al vento pluti z vetrom; pren. biti previden, oprezen
6. biti, čutiti se:
tenersi offesi, onorati biti užaljen, biti počaščen - tērmine2 m termin, (strokovni) izraz; ekst. beseda:
un termine filosofico, letterario, medico filozofski, književni, zdravniški izraz
termine maggiore, medio, minore filoz. prorek, srednji pojem, porek ( silogizma);
un termine poco usato malo rabljena beseda
a rigor di termini dobesedno vzeto
in altri termini z drugimi besedami
senza mezzi termini odkrito, brez izmikanja
moderare i termini ublažiti ton pogovora - tìč (tíča) m
1. pog. (ptič) uccello:
tiči žvrgolijo gli uccelli cantano
živeti kot tič vivere come uccel di bosco
čuden tič un bel tomo
pren. pog. nočni tič nottambulo
pog. ne tič ne miš né carne né pesce
2. pren. (lahkoživ človek) tipo, tomo; furbacchione; dritto:
tič, da malo takih un furbo come (ce n'è) pochi
3. evf. (penis) pene; vulg. uccello, cazzo
PREGOVORI:
iste sorte tiči skup letijo gli uccelli si appaiano co' loro pari - tičáti (-ím) imperf.
1. essere, stare; essere ficcato; stare accucciato; stare appeso:
ključ tiči v ključavnici la chiave è nella toppa
mačka je tičala za pečjo il gatto se ne stava accucciato dietro la stufa
2. portare, infilarsi (esser vestito, calzato):
tičati v preozkih hlačah portare calzoni troppo stretti
3. (muditi se) trattenersi, stare, starsene:
vedno tiči doma se ne sta sempre (tappato) in casa
4. pren. (biti, obstajati) essere, manifestarsi; tradire:
ugotoviti, kje tiči vzrok za kaj constatare qual è la causa di qcs.
5. pren. essere immersi; affogare:
tičati v opravkih essere sempre indaffarati
tičati v knjigah essere immersi nella lettura, nello studio
tičati v dolgovih affogare nei debiti
tičati v revščini, zaostalosti languire nella miseria, nell'arretratezza
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. prodajati kožo, dokler medved še v brlogu tiči vendere la pelle dell'orso prima d'averlo ucciso
do kolen tičati v blatu essere nel fango fino al collo
pren. srce mu je tičalo v grlu aveva il cuore in gola
pren. srce mu tiči v hlačah s'è perso d'animo
pren. strah mu tiči v kosteh ha una paura matta, una paura da morire
tičati v pasti essere in trappola, nei guai
vedno tičati skupaj stare sempre insieme
pren. v tem grmu tiči zajec questo è il nocciolo del problema; qui sta il busillis
PREGOVORI:
kdor doma tiči, se malo nauči chi il mondo non vede, quale sia non crede - tirato agg.
1. napet (tudi ekst.):
espressione tirata utrujen videz, napet izraz
2. pren. prisiljen:
vita tirata bedno življenje
essere tirati con qcs. imeti česa malo
3. skop, stiskaški
4. pren. živ; spodbujen:
mercato tirato dalla domanda tržišče, ki ga oživlja povpraševanje - toccato agg.
1. prizadet
2. šport zadet
3. poseben, čudaški, mahnjen, čez les, trčen:
essere toccato nel cervello biti malo čez les - trōppo
A) agg. preveč:
c'è troppa gente preveč je ljudi
B) pron.
1. preveč (oseb):
qui siamo in troppi tu nas je preveč
2. preveč (količina):
non comprare altri vestiti, ne hai fin troppi ne kupuj drugih oblek, imaš jih preveč
ho troppo da fare preveč imam dela
C) avv.
1. preveč, pretirano, prekomerno:
è troppo bello per essere vero preveč je lepo, da bi bilo res
di troppo preveč
bere un bicchiere di troppo spiti kozarec preveč
qui sono di troppo tu sem odveč
troppo buono!, troppo gentile! zelo ste dobri, prijazni (vljudnostna fraza)
troppo poco zelo malo, premalo
mangiare troppo poco premalo jesti
2. zelo, mnogo
non troppo ne preveč, ne prav, ne posebno:
non mi sento troppo bene ne počutim se prav dobro
Č) m (kar je) preveč
PREGOVORI: il troppo stroppia
l'assai basta e il troppo guasta preg. kar je preveč, še s kruhom ni dobro - trošíti (-im) imperf. consumare, spendere; impiegare (tudi ekst.):
vozilo malo troši la macchina consuma poco
na veliko trošiti spendere e spandere
trošiti malo spendicchiare