Franja

Zadetki iskanja

  • smejáti se (sméjem se) imperf. refl.

    1. ridere:
    smejati se komu, čemu ridere di qcn., di qcs.
    smejati se šalam ridere delle barzellette
    smejati se do solz ridere fino alle lacrime, a crepapelle
    smejati se od sreče, od zadovoljstva ridere di gioia, dalla contentezza
    smejati se za prazen nič ridere a ogni stupidaggine
    veselo, zaničljivo, zlobno se smejati ridere allegramente, sdegnosamente, malignamente
    kislo, sladko se smejati ridere contrariati, di cuore
    zlobno, v pest se smejati ridere sotto i baffi di qcs.

    2. pren. ridere; sorridere:
    sonce se je smejalo zahajajoč za gorami il sole rideva calando dietro i monti
    prihodnost se ti prijazno smeji il futuro ti sorride
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    pog. temu bi se še krave smejale fa ridere persino i polli
    pren. smejati se v brk sogghignare
    pren. smejati se komu v obraz ridere in faccia a qcn.
    smejati se kot cigan belemu kruhu ridere a squarciagola
    smejati se kot bi orehe stresal ridere sguaiatamente
    PREGOVORI:
    kdor se zadnji smeje, se najslajše smeje; kdor se v petek smeje, se v nedeljo joka ride bene chi ride l'ultimo
  • smôla (-e) f

    1. resina:
    smreke izločajo smolo gli abeti secernono la resina
    drevesna smola resina
    čevljarska smola pece da calzolaio
    črna smola pece nera
    fenolna smola resina fenolica
    umetna (vinilna) smola resina sintetica (vinilica)

    2. pren. scalogna, disdetta, disgrazia, iella, sfortuna; vulg. sfiga:
    kakšna smola! che scalogna!, che disdetta!
    iron. smola pa taka! quando si nasce con la camicia!
    smola pri igri sfortuna, guigne
    prinašati smolo portare scalogna, sfortuna
    drži se ga smola ha la sperpetua addosso, è perseguitato dalla sfortuna, la sfortuna si è accanita contro di lui
    PREGOVORI:
    kdor za smolo prime, se osmoli chi va al mulino si infarina
  • stalla

    1. f hlev:
    garzone, mozzo, ragazzo di stalla hlevar
    pulire, rigovernare la stalla pomesti, pospraviti hlev
    chiudere la stalla dopo che i buoi sono scappati pren. zvoniti po toči
    essere, sembrare una stalla biti kot v hlevu

    2. ekst. hlev (živina)
    PREGOVORI: dalle stelle alle stalle preg. kdor visoko leta, nizko pade
  • supērbia f oholost, nadutost, napuh, ošabnost:
    gonfiarsi di superbia, levarsi in superbia, mettere (su) superbia, montare in superbia postati ohol, nadut
    PREGOVORI: la superbia va a cavallo e torna a piedi preg. kdor visoko leta, nizko pade
  • (tá tó) pron.

    I. (v pridevniški rabi)

    1. (kaže na osebo, stvar v bližini govorečega) questo, questa; codesto, codesta:
    čigav je ta nož? di chi è questo coltello?
    kam naj dam to torbo? dove metto questa borsa?

    2. (za izražanje, da kaj poteka v času govorjenja, da je kaj časovno najbližje) questo:
    v tej vojni je bilo dosti žrtev questa guerra ha fatto molte vittime

    3. (za izražanje, da se o osebi ali stvari pravkar pripoveduje) questo:
    ob tej uri so otroci navadno že spali a quest'ora i bambini già dormivano

    4. (za izražanje, da je kaj določeno z navajanjem) questo, seguente:
    ob slovesu je rekel te besede: želimo, da delate složno si accomiatò con queste (le seguenti) parole: desideriamo che operiate di comune accordo

    5. pren. (za izražanje, da oseba ali stvar zbuja nevoljo, občudovanje, ali za poudarjanje pomena besede) questo, che:
    le kod hodi ta natakar dove mai è finito questo benedetto cameriere
    ta otrok, koliko že zna! che bambino! Quante cose sa già
    to knjižico boš že prebral questo libriccino non ci metterai nulla a leggerlo

    6. ta in ta, ta pa ta (za osebo, stvar, ki je znana, a se noče ali ne more imenovati) il tale, la tale:
    vrnili se bomo ta in ta dan faremo ritorno il giorno tale

    7. ta ali oni, ta in oni (za izražanje poljubnosti) questo o quello, questo e quello:
    pojavljati se v tej ali oni obliki manifestarsi in questa o quella forma
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    pren. iti s tega sveta andarsene da questo mondo, morire
    pren. on ni za ta svet lui non è fatto per questo mondo, è un fantasticone
    pri tej priči moraš iti! vattene subito!
    ta falot Lojzek! quel furfante di Gigi!

    II. (v samostalniški rabi)

    1. (za izražanje osebe ali stvari, na katero se usmerja pozornost) questo (-a), questi (-a) (qui):
    kakšna lepa srajca, to bom kupil che bella camicia! Compro questa (qui)

    2. (za izražanje tega, kar poteka, obstaja v času govorjenja) questo (-a):
    prejšnji teden sem bil bolan, ta pa že lahko delam la settimana scorsa sono stato male, questa posso già lavorare

    3. (za izražanje osebe ali stvari, o kateri se pravkar pripoveduje) questi (-a); costui, costei:
    zdravnik je tako naročil in ta že ve, kaj je prav è il medico che ha ordinato così e questi sa il fatto suo

    4. (za izražanje osebe ali stvari, kot jo določa odvisni stavek) costui, costei;○:
    kdor ne dela, ta ne zasluži plačila chi non lavora, non va pagato

    5. pren. (za nadomeščanje izpostavljenega stavčnega člena) questo (-a) (sì):
    sin, ta je šele prebrisan il figlio, questo sì che è un furbacchione

    6. ta in ta, ta pa ta il tale, la tale; il tal altro la tal altra; questo e questo:
    jaz sem ta in ta in hočem to in to io sono questo e questo e voglio questo e questo

    7. ta ali oni, ona; ta in oni, ona questo (-a) o quello (-a); questo (-a) e quello (-a):
    govorili so o tem in onem parlarono di questo e quello, del più e del meno

    8. (za izražanje neprepoznane stvari v bližini govorečega) questo (-a), ○:
    kaj to ropota? Toča pada cos'è questo rumore? Grandina

    9. (za izražanje pojava, določenega z odvisnim stavkom) ciò (quello) che; ciò (che), quello (che):
    to, kar se nabira na šipi, so vodni hlapi ciò che si accumula sul vetro è vapore acqueo
    za to, kar se je zgodilo, še niso našli razlage di quello che è successo non si è trovata ancora una spiegazione
    želimo si samo to, da bi bili zdravi ci auguriamo soltanto di essere sani

    10. (za poudarjanje trditve) ○:
    lepo je to, da nam pomagaš è bello che tu ci aiuti

    11. (za izražanje pravkar povedanega) questo, ciò, lo (ne):
    otroci kričijo, to ga zelo moti i bambini fanno baccano e questo lo disturba
    ustanoviti je hotel podjetje, vendar iz tega ni bilo nič avrebbe voluto costituire un'impresa ma non se ne fece niente

    12. to je, to se pravi cioè:
    prišel je sam, to je brez družine è venuto solo, cioè senza la famiglia
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    mož, ta ti je šele ta pravi, ta questo sì che è furbo
    ta je (pa) bosa questa (sì che) è inventata di sana pianta
    ta je pa res debela, prazna questa è proprio grossa
    ta je dobra! quest'è bella!
    soseda je dobra gospodinja. Ta pa ta! la vicina è una buona massaia. Certo! Eccome!
    veseljak je. To pa to è un tipo allegro. Come no! Certo!
    fant ni izdelal razreda. Samo tega se je še manjkalo il ragazzo è stato bocciato. Ci voleva proprio questo!
    nedolgo tega non molto tempo fa
    ni znano, kaj je na tem non si sa, se questo è vero
    pog. otroci so premalo na zraku, v tem je stvar i bambini stanno troppo poco all'aperto. Questo è il problema
    PREGOVORI:
    kdor laže, ta krade chi mente, ruba e chi ruba, mente

    III. (v vezniški rabi)

    1. (v dopustnih odvisnih stavkih) kljub temu da (čeprav) benché, quantunque, sebbene:
    kljub temu da je star, še dela benché sia vecchio, continua a lavorare

    2. poleg tega, zraven tega e (inoltre), e in più:
    dela, polega tega pa študira lavora e in più studia

    3. zaradi tega (zato) perciò, per cui:
    vzdržljiv je, zaradi tega so ga sprejeli è costante, perciò è stato assunto

    4. in to e precisamente, e cioè:
    prišlo je dosti ljudi in to starih in mladih venne molta gente, (e precisamente) vecchi e giovani

    5. v tem ko (za izražanje istočasnosti) nel mentre:
    v tem ko se je posvetilo, je počilo nel mentre appariva un lampo si sentì uno scoppio

    6. (v protivnem priredju) s tem da (vendar) ma, pure:
    prišel bo, s tem da bo malo zamudil verrà, ma con un piccolo ritardo

    7. (v protivnem priredju) kljub temu eppure, tuttavia:
    bila je bogata, kljub temu ni dobila ženina era ricca, eppure non riuscì a trovare marito
  • tacere*

    A) v. intr. (pres. taccio)

    1. molčati, zamolčati:
    mettere qcs. a tacere, in tacere, tacere di qcs. molčati o čem
    perdere una bella occasione di tacere pog. spregovoriti o nepravem času

    2. umolkniti; obmolkniti

    3. pren. molčati, ne poročati:
    sull'affare il giornale tace o zadevi časopis ne poroča

    4. ekst. molčati; umolkniti; mirovati; biti pogreznjen v tišino:
    i cannoni finalmente tacciono topovi so končno utihnili
    nell'ufficio le macchine tacevano v pisarni so stroji mirovali
    la notte tace noč molči

    B) v. tr.

    1. zamolčati; zakriti, zakrivati, skriti (tudi pren.)

    2. utišati (tudi pren.):
    far tacere i rumori utišati govorice

    C) m molk
    PREGOVORI: un bel tacer non fu mai scritto preg. golk je srebro, molk je zlato
    chi tace acconsente preg. kdor molči, pritrjuje
  • tardi avv.

    1. pozno, kasno:
    a più tardi! (skoraj) nasvidenje!
    al più tardi najkasneje
    fino a tardi do poznih ur
    presto o tardi prej ali slej
    sul tardi, verso il tardi kasno zvečer, v zgodnjih jutranjih urah
    far tardi zamuditi se, biti pozen

    2. pozno, z zamudo:
    si è fatto tardi pozno je že
    PREGOVORI: meglio tardi che mai preg. bolje pozno kot nikoli
    chi tardi arriva male alloggia preg. kdor prej pride, prej melje
  • tēsta f

    1. glava (človeška, živalska; gornji del človeškega telesa):
    testa allungata, grossa, rotonda podolgovata, velika, okrogla glava
    a testa scoperta gologlav
    dalla testa ai piedi od nog do glave
    lavata di testa pren. ostra graja
    abbassare, chinare la testa pren. požreti ponižanje, žalitev
    andare, camminare a testa alta pren. nositi glavo pokonci
    averne fin sopra la testa pren. imeti koga, česa vrh glave, ne prenesti več
    avere mal di testa imeti glavobol
    gettarsi a testa bassa contro qcn., qcs. silovito, nepremišljeno se lotiti koga, česa
    gonfiare la testa a qcn. pog. komu napolniti glavo s čenčami
    rompersi la testa razbiti si glavo
    il sangue gli è andato, montato alla testa kri mu je šinila v glavo
    non sapere dove battere, sbattere la testa pren. ne vedeti, kaj storiti, kam se obrniti
    scuotere la testa zmajevati z glavo
    segnare di testa šport zadeti z glavo
    uscire con la testa rotta pren. kratko potegniti
    il vino gli ha dato alla testa vino mu je zlezlo, stopilo v glavo

    2. glava, življenje:
    domandare la testa di qcn. zahtevati glavo, smrtno kazen; pren. zahtevati odstop nekoga
    rischiare la testa tvegati glavo

    3. umet. glava:
    una testa in bronzo, in gesso, in marmo bronasta, mavčna, marmorna glava
    testa di turco tarča (na zabaviščih); pren. grešni kozel

    4. igre
    testa e croce cifra mož
    giocare a testa e croce metati cifra mož

    5. anat.
    testa di Medusa Meduzina glava

    6. pog. lobanja, mrtvaška glava:
    zool. testa di morto (atropo) smrtoglavec (Acherontia atropos)

    7. pren. glava, pamet, um:
    lavoro di braccia e di testa fizično in umsko delo
    avere un chiodo in testa pren. biti obseden z mislijo, biti zaskrbljen
    avere la testa vuota ne moči misliti, spomniti se
    non avere testa z lahkoto pozabiti, pozabljati
    cacciarsi in testa dobro si zapomniti, zabiti si v glavo
    levarsi, togliersi dalla testa pozabiti, premisliti si
    mettersi, ficcarsi in testa qcs. biti prepričan o čem
    mettersi in testa di fare qcs. trdno se odločiti, da nekaj storiš
    passare di testa pozabiti, pozabljati
    passare per la testa šiniti v glavo
    rompersi la testa pren. razbijati, beliti si glavo
    pagare tanto a testa plačati toliko po osebi

    8. pren. glava, razsodnost, pamet:
    di testa razsodno
    colpo di testa pren. nenadna, nerazsodna, prenagljena odločitev
    adoperare la testa, agire con la testa delati z glavo
    avere la testa a qcs. na kaj vztrajno misliti
    dove hai la testa? pog. kje imaš glavo?, kam noriš?
    avere la testa fra le nuvole imeti glavo v oblakih, biti raztresen
    avere la testa sulle spalle pren. biti trezen, previden
    fare di testa propria delati po svoje
    mettere la testa a partito, a posto spametovati se
    si è montato la testa zlezlo mu je v glavo

    9. um, umska sposobnost, nadarjenost:
    ha testa per la matematica ima glavo za matematiko

    10. (v raznih izrazih pomeni posameznika, osebo)
    testa d'asino osel
    testa calda vroča glava, vročekrvnež
    testa di cavolo, di rapa, di cazzo bedak, tepec
    testa coronata kronana glava, kralj
    testa di cuoio član protiteroristične enote
    testa dura trma, trmoglavec
    testa di gesso pren. slamnati mož
    testa di legno omejenec; topoglavec; slamnati mož
    testa matta vročekrvnež
    testa quadra trmoglavec; treznež, razsodnež
    testa vuota praznoglavec
    testa (di un movimento, un'organizzazione) vodja (gibanja, organizacije)

    11. glava, konec (začetni, gornji del); vrh:
    testa d'albero navt. vrhnji del jambora
    testa della campana glava zvona
    testa di corda konec vrvi
    testa del letto zglavje
    testa del mattone širina opeke
    testa di un missile glava rakete
    testa di una pagina vrh strani
    la testa di una pezza di tessuto začetek bale
    testa delle ruote (mozzo) pesto kolesa
    titoli di testa film filmska glava; žarg. špica filma
    vettura di testa železn. prednji vagon
    in testa al treno v prvem vagonu

    12. glava, glavica (konec, zadnji del):
    la testa di un chiodo glavica žeblja
    la testa di un fiammifero glavica šibice
    testa di uno spillo glavica igle
    la testa di una vite glavica vijaka

    13. bot. glavica:
    testa d'aglio glavica česna
    la testa di un fungo klobuk gobe
    teste di papavero makove glavice

    14. anat. konec:
    testa del femore, del pancreas konec stegnenice, trebušne slinavke

    15. čelo:
    la testa di un corteo čelo sprevoda
    la testa di una graduatoria prvo mesto na lestvici
    testa di ponte voj. mostišče
    testa di serie šport nosilec skupine
    essere alla testa, in testa biti spredaj
    essere alla testa di biti na čelu (organizacije, podjetja)
    passare in testa preiti v vodstvo
    tener testa al nemico voj. upirati se sovražniku

    16. mehan.
    testa di biella ojnična glava
    testa di cilindro cilindrska glava

    17.
    testa a croce križnik

    18. glasba glavica (pri noti)
    PREGOVORI: tante teste tanti cervelli preg. kolikor ljudi, toliko čudi
    chi non ha testa abbia gambe preg. kdor nima v glavi, ima v nogah
  • težkó adv.

    1. con difficoltà:
    kdor težko dela, mora tudi imeti močno hrano chi fa lavori pesanti deve avere una dieta sostanziosa
    težko se odločiti decidersi con difficoltà
    težko taljive kovine metalli di difficile fusibilità
    bolnik težko diha, govori il malato ha difficoltà di respiro, respira, parla con difficoltà

    2. difficilmente, difficile da:
    težko popravljiva škoda danni difficilmente riparabili
    težko prebavljiva hrana cibi difficili da digerire, indigesti

    3. (v povedni rabi) difficile, duro:
    težko je govoriti o tej stvari è difficile parlare della cosa
    po vojni je bilo nekaj časa težko per un po' di tempo dopo la guerra è stata dura

    4. (v povedni rabi v zvezi z 'za'):
    biti komu težko dispiacere per qcn., mancare
    težko mi je zanjo, ker je dobro dekle mi dispiace per lei che è una brava ragazza
    težko mi je za brati i fratelli mi mancano

    5. pren. (zelo, hudo) molto; gravemente, forte:
    težko bolan gravemente ammalato
    težko udariti colpire forte
    težko določljiv imprecisato
    težko dostopen impervio
    pren. težko garati fare il bufalo
    težko izgovorljiv impronunciabile
    težko razumljiv astruso, buio
    težko rešljiv problematico
  • tičáti (-ím) imperf.

    1. essere, stare; essere ficcato; stare accucciato; stare appeso:
    ključ tiči v ključavnici la chiave è nella toppa
    mačka je tičala za pečjo il gatto se ne stava accucciato dietro la stufa

    2. portare, infilarsi (esser vestito, calzato):
    tičati v preozkih hlačah portare calzoni troppo stretti

    3. (muditi se) trattenersi, stare, starsene:
    vedno tiči doma se ne sta sempre (tappato) in casa

    4. pren. (biti, obstajati) essere, manifestarsi; tradire:
    ugotoviti, kje tiči vzrok za kaj constatare qual è la causa di qcs.

    5. pren. essere immersi; affogare:
    tičati v opravkih essere sempre indaffarati
    tičati v knjigah essere immersi nella lettura, nello studio
    tičati v dolgovih affogare nei debiti
    tičati v revščini, zaostalosti languire nella miseria, nell'arretratezza
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    pren. prodajati kožo, dokler medved še v brlogu tiči vendere la pelle dell'orso prima d'averlo ucciso
    do kolen tičati v blatu essere nel fango fino al collo
    pren. srce mu je tičalo v grlu aveva il cuore in gola
    pren. srce mu tiči v hlačah s'è perso d'animo
    pren. strah mu tiči v kosteh ha una paura matta, una paura da morire
    tičati v pasti essere in trappola, nei guai
    vedno tičati skupaj stare sempre insieme
    pren. v tem grmu tiči zajec questo è il nocciolo del problema; qui sta il busillis
    PREGOVORI:
    kdor doma tiči, se malo nauči chi il mondo non vede, quale sia non crede
  • túliti (-im) imperf.

    1. ululare, urlare:
    sirene tulijo le sirene ululano

    2. urlare, gridare:
    tuliti od jeze urlare dalla rabbia

    3. pren. ululare, mugolare:
    burja tuli okrog oglov hiše la bora ulula attorno agli angoli della casa
    PREGOVORI:
    kdor se z volkovi druži, mora z njimi tuliti chi va col lupo impara ad ululare
  • vêlik (-íka -o)

    A) adj.

    1. grande, grosso, bello, buono, alto, forte, capace, largo; (tudi pren.) madornale, maiuscolo, pesante, rispettabile, ragguardevole:
    velik nos un grande naso, un nasone
    veliki lov caccia grossa
    veliko premoženje un bel patrimonio
    velika vsota forte somma, somma ragguardevole
    velika torba una borsa capace
    velik del dobička larga parte degli utili
    velika napaka errore madornale
    velika goba fungo maiuscolo

    2. (ki izraža razsežnost) grande, di:
    dva hektara velik travnik un prato di due ettari, grande due ettari
    politik velikega stila un politico di grande stile
    pren. pojesti modrost z veliko žlico sapere dove il diavolo tiene la coda
    pren. strah ima velike oči paura fa novanta
    rel. velika noč Pasqua
    pren. velik bogataš riccone, creso, nababbo
    velik dotok illuvie
    velik izdatek dispendio
    časn. velik naslov spallone
    velik neotesanec zoticone
    velik nered fiera, casamicciola, scombussolio
    velik (mesarski)
    nož coltella
    pren. velik otrok zuzzurellone tosk.
    velik ploščat čopič pennellessa
    pren. velik prah polverone
    avt. velik tovornjak bisonte della strada
    velik transparent striscione
    pog. velika količina barcata, buggerio, mare
    velika množina arsenale, miriade, vulg. fottio
    velika zmešnjava bailamme
    velika ženska donnone, donnona
    šalj. velika žepna ura martinaccio
    šalj. velika živina bonzo, pezzo grosso
    PREGOVORI:
    velike ribe male žro il pesce grande mangia il pesce piccolo

    B) velíki (-a -o) m, f, n
    zgodilo se je nekaj velikega è successo qualcosa di grande
    PREGOVORI:
    iz malega raste veliko dalle cose piccole nascono le grandi
    kdor z malim ni zadovoljen, velikega vreden ni non lasciar il poco per l'assai ché forse l'uno e l'altro perderai
  • vēnto m

    1. veter:
    vento caldo, fresco, secco, umido topel, mrzel, suh, vlažen veter
    vento di levante, di ponente, di tramontana vzhodnik, zahodnik, sever (severni veter)
    vento anabatico, catabatico anabatski, katabatski veter
    vento costante, periodico, variabile konstantni, periodični, variabilni veter
    forza del vento jakost vetra (po Beaufortu)
    galleria a vento aerodinamični tunel
    giacca a vento obl. vetrovka
    mulino a vento mlin na veter
    secondo il vento che tira pren. po vetru
    sopra vento, sotto vento navt. privetrno, odvetrno
    qual buon vento ti porta? pren. pog. katero srečno naključje te je prineslo? čemu dolgujemo tvoj obisk?
    buttare al vento pren. zapraviti
    dire, gridare ai quattro venti pren. razglasiti, razbobnati na vse vetrove
    gridare, parlare al vento pren. govoriti vetru, v veter
    navigare col vento in poppa navt. pluti z ugodnim vetrom; pren. uspevati, imeti srečo

    2. ekst. zrak, veter, dah, sapa: pren. nič, ničevost:
    vento di fronda pren. upor, upiranje, oporekanje
    essere gonfio, pieno di vento pren. napihovati se, biti napihnjen meh
    pascersi di vento pren. zadovoljiti se z lepimi besedami
    restare con le mani piene di vento pren. ostati praznih rok

    3. metal. topli zrak

    4. fiziol. evfemistično veter, plin

    5. astr.
    vento solare sončni veter

    6. tehn. napenjalni kabel
    PREGOVORI: chi semina vento raccoglie tempesta preg. kdor seje veter, bo žel vihar
  • véter (-tra) m vento; ekst. aria:
    veter piha, vleče il vento soffia, tira
    veter napenja jadra il vento gonfia le vele
    veter tuli, zavija, žvižga il vento fischia, urla, ulula
    veter ziblje žito na polju il vento fa ondeggiare il grano
    hoditi proti vetru andare contro vento
    zastave vihrajo v vetru le bandiere sventolano
    jahati, kot bi te veter nesel galoppare come portati dal vento
    nasadi, izpostavljeni vetru frutteti esposti al vento
    blag, močen, ugoden veter vento mite, forte, favorevole
    hladen, oster, topel veter vento freddo, aspro, caldo
    severni veter tramontana
    južni veter austro
    vzhodni, zahodni veter levante, ponente
    krmni, premčni veter vento di poppa, di prua
    čelni veter vento contrario
    astr. sončni veter vento solare
    geogr. pasatni veter aliseo
    kopni veter vento di terra
    morski veter vento, brezza di mare
    rafalni veter vento a raffiche
    vzgonski veter corrente ascendente
    anabatski, katabatski veter vento anabatico, catabatico
    konstantni, periodični, variabilni veter vento costante, periodico, variabile
    jakost vetra forza del vento
    navt. dobiti veter v jadro avere il vento in poppa
    jadrati proti vetru, z vetrom navigare contro vento, sotto vento
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    pren. vedeti, od kod veter piha capire che vento tira
    zdaj piha za nas ugoden veter abbiamo il vento in poppa
    kakšen veter te je prinesel k nam che buon vento ti porta?
    začel je pihati drug veter è cambiato il vento
    dati komu vetra suonare qcn. di santa ragione; far vedere a qcn.
    govoriti vetru, v veter parlare al deserto
    predati se vetru lasciarsi andare
    delati hud veter zaradi česa scatenare un putiferio
    evf. imeti vetrove soffrire di flatulenza, avere i venti
    zbrati se z vseh vetrov venire dai quattro venti
    boriti se z mlini na veter lottare contro i mulini a vento
    po vetru secondo il vento che tira
    PREGOVORI:
    kdor seje veter, bo žel vihar chi semina vento raccoglie tempesta
  • vihár (-ja) m

    1. bufera, burrasca, tempesta, temporale:
    vihar besni, buči, tuli la tempesta infuria, ruggisce
    vihar lomi, ruva drevje la tempesta spezza, sradica gli alberi
    vihar nastane, se poleže, umiri la tempesta scoppia, si calma
    kljubovati viharju affrontare, tener testa alla tempesta
    orkanski vihar uragano
    snežni vihar bufera di neve
    tropski vihar ciclone tropicale, tifone
    fiz. magnetni vihar tempesta magnetica

    2. pren. (hrup, nemir; prepir) putiferio; lite

    3. pren. bufera, tempesta, turbine:
    vihar vojne la bufera, il turbine della guerra

    4. pren. (velika mera, velika množina) subisso; pog. fracco:
    vihar ploskanja un subisso di applausi
    pren. vihar v kozarcu vode tempesta in un bicchier d'acqua
    PREGOVORI:
    kdor seje veter, bo žel vihar chi semina vento raccoglie tempesta
  • vincere*

    A) v. tr. (pres. vinco)

    1. premagati

    2. zmagati v; dobivati:
    vincere un concorso zmagati v natečaju
    vincere una gara zmagati na tekmovanju
    vincere la guerra zmagati v vojni
    vincere una scommessa dobiti stavo

    3. dobiti; zadeti:
    vincere al poker igre dobiti pri pokru
    vincere il premio Nobel dobiti Nobelovo nagrado
    vincere un terno al lotto zadeti terno

    4. pren. premagati; ukrotiti; obrzdati:
    vincere il morbo premagati bolezen
    vincere la passione brzdati, krotiti strast
    vincere se stesso premagovati, obvladati se

    5. pren. prepričevati

    6. pren. premagati; prekositi, prekašati:
    vincere ogni difficoltà premagati vse težave
    vincere qcn. in abilità koga prekašati v veščini
    vincere di limpidezza il cristallo prekašati kristal po čistosti

    B) v. intr. zmagati:
    vincere sulla carta pren. biti favorit (v športnem žargonu)

    C) ➞ vincersi v. rifl. (pres. mi vinco) premagati se; obvladati se
    PREGOVORI: chi la dura la vince preg. kdor vztraja, uspeh osvaja
  • visôko adv. alto, in alto; altamente:
    visoko dvigniti zastavo levare alta la bandiera
    visoko peti cantare con voce alta
    šport. visoko premagati nasprotnika sconfiggere duramente
    visoko doneče besede parole altisonanti
    preseliti se visoko na sever trasferirsi nel lontano nord
    pren. visoko nositi nos darsi delle arie, montare in superbia
    pren. povzpeti se visoko v družbi, visoko splezati salire in alto, raggiungere alte posizioni, cariche
    biti visoko nad drugimi superare, avanzare di molto gli altri
    PREGOVORI:
    kdor visoko leta, nizko pade chi troppo in alto sal, cade sovente precipitevolissimevolmente
  • volere*

    A) v. tr. (pres. vōglio)

    1. hoteti; želeti:
    a volere che zato, da
    neanche a volere sploh ne moreš, ni mogoče
    non puoi sbagliare neanche a volere sploh ne moreš zgrešiti
    senza volere, non volendo nehote
    qui ti voglio! tukaj pokaži, kaj znaš!
    vuoi sapere una cosa? pog. si slišal?
    vuoi vedere che è stata lei gotovo je bila ona
    volere o no, volere o volare pog. zlepa ali zgrda

    2. hoteti, zahtevati

    3. absol. hoteti:
    capacità di intendere e di volere pravo prištevnost

    4. hoteti, določati, velevati, zahtevati, ukazati:
    il destino ha voluto così usoda je tako hotela
    la legge vuole così tako veleva zakon

    5. (močno) želeti:
    come vuoi, come volete kakor želiš, kakor želite
    volere una persona želeti nekoga videti, s kom govoriti
    volere piuttosto raje imeti

    6. določiti, določati; odločiti, odločati:
    volle che il suo patrimonio fosse devoluto in opere di beneficenza določil je, naj gre njegovo imetje v dobrodelne namene

    7. dovoliti, dovoljevati; privoliti; izvoliti:
    vuole accomodarsi? izvolite, prosim!
    Dio voglia, Dio volesse, volesse il cielo Bog daj, da

    8. hoteti, zahtevati (ceno, plačilo):
    quanto vuole per... ? koliko hočete za... ? koliko stane?

    9. meniti, praviti, trditi, zatrjevati:
    ognuno la vuole a suo modo kolikor ljudi, toliko misli
    come vuole un'antica leggenda kakor pravi starinska pripovedka
    PREGOVORI: chi la vuole cruda e chi la vuol cotta preg. kolikor ljudi, toliko čudi

    10. dopustiti, dopuščati

    11. zahtevati, potrebovati:
    un malato che vuole molte cure bolnik, ki zahteva veliko nege
    anche l'occhio vuole la sua parte pren. tudi zunanji videz je važen
    volerci, volercene biti potreben:
    ci vuole un bel coraggio a dire certe cose kar lep pogum je potreben, da se človek česa takega znebi

    12. jezik (reggere) vezati se s:
    questa preposizione vuole il genitivo ta predlog se veže z rodilnikom

    13.
    voler bene, voler male a qcn. imeti rad, sovražiti koga
    volere un gran bene, un ben dell'anima a qcn. koga imeti zelo rad, zelo ljubiti
    volerne a qcn. biti na koga hud

    14.
    voler dire hoteti, nameravati reči; pomeniti:
    voglio dire, volevo dire hočem, hotel sem reči (ko želimo spremeniti izjavo, biti natančnejši)
    volevo ben dire! saj sem pravil! saj sem vedel!
    cosa vuol dire in italiano lo sloveno 'hvala'? kaj po italijansko pomeni slovenska beseda 'hvala'?
    non vuol dire ni važno, nič zato, nič ne de:
    non mi dai una mano? non vuol dire, mi arrangerò da solo nočeš mi pomagati? nič ne de, si bom že sam pomagal
    PREGOVORI: chi troppo vuole nulla stringe preg. kdor preveč zajame, nič ne objame

    B) ➞ volersi v. rifl. (pres. ci vogliamo)
    volersi bene radi se imeti, ljubiti se

    C) m volja:
    a mio, tuo, suo volere kakor je meni, tebi, njemu (njej) po volji
    di mio, di tuo volere po moji, tvoji prosti volji
    sia fatto il volere di Dio naj se zgodi božja volja
  • vólk (-a) m

    1. zool. lupo (Canis lupus):
    volk tuli, zavija il lupo ulula, urla
    krdelo volkov branco di lupi
    pren. bojevati se kot volk lottare selvaggiamente
    pren. jesti kot volk mangiare voracemente
    volk in volkulja il lupo e la lupa

    2. pejor. belva

    3. pejor. (pohlepen človek) uomo avido

    4. (v predik. rabi)
    biti volk na kaj essere avido, ingordo di qcs.

    5. med. lupus

    6. pog. kem. zeleni volk verderame

    7. žarg. muz. stridore (di strumento ad arco):
    volk na violini, na godalih stridore del violino, degli archi
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    pren. narediti tako, da bo volk sit in koza cela salvare capra e cavoli
    navt. morski volk lupo di mare
    pren. volk v ovčji koži un lupo in veste d'agnello
    zool. sinji morski volk (sinji som) squalo azzurro, verdesca (Carcharias glaucus)
    zool. prerijski volk coyote (Canis latrans)
    pren. mi o volku, volk iz gozda lupus in fabula
    PREGOVORI:
    kdor se z volkovi druži, mora z njimi tuliti chi va col lupo impara a ululare
    volk dlako menja, a narave nikdar il lupo perde il pelo ma non il vizio
    človek človeku volk homo homini lupus
  • volpe f

    1. zool. lisica (Vulpes):
    volpe argentata srebrna lisica (Vulpes fulva)
    volpe del deserto, della sabbia fenek, puščavska lisica (Fennecus zerda)
    volpe di mare lisičji som, morska lisica (Alopias vulpes)
    volpe rossa lisica (Vulpes vulpes)

    2. lisica (krzno)

    3. pren. lisjak, zvitež

    4. med. plešavost, alopecija

    5. bot. (golpe) snetivost
    PREGOVORI: con la volpe convien volpeggiare preg. kdor se z volkovi druži, mora z njimi tuliti