Franja

Zadetki iskanja

  • candeliēre m svečnik:
    essere sul candeliere pren. biti na očeh
    cercare guai col candeliere pren. izzivati nesrečo
    mettere qcn. sul candeliere koga imeti hudo v čislih
    ardere il candeliere pren. biti hudo reven, biti reven kot cerkvena miš
  • capello m las:
    farsi i capelli dati se ostriči
    perdere i capelli dobivati plešo
    avere un diavolo per capello pren. biti jezen kot ris
    essere sospeso a un capello pren. biti v hudi nevarnosti, viseti na niti
    essere a un capello da qcs. biti čemu zelo blizu
    al capello za las natančno
    tirare qcn. per i capelli pren. koga prisiliti
    scusa tirata per i capelli pren. za lase privlečen izgovor
    spaccare un capello in quattro pren. dlakocepiti
    un capello pren. nič:
    non rischiare un capello ne tvegati prav nič
    c'è mancato un capello che... malo je manjkalo, pa...
    non torcere un capello ne skriviti lasu
    mettersi le mani nei capelli pren. biti jezen, obupan
    averne fin sopra i capelli pren. biti koga, česa do grla sit
    ho sentito drizzarmi i capelli lasje so se mi naježili
    fino alla punta dei capelli pren. od glave do peta
    avere più guai che capelli pren. imeti hudo smolo, biti v hudih škripcih
    afferrare la fortuna per i capelli pren. izrabiti priložnost
  • capo

    A) m

    1. glava:
    avere mal di capo imeti glavobol
    battere il capo contro il muro pren. lotiti se nemogočega
    non sapere dove battere il capo pren. ne vedeti, kam se obrniti
    chinare, abbassare, piegare il capo pren. vdati se, ubogati, pokoriti se
    alzare il capo pren. upreti se
    grattarsi il capo praskati se po glavi (iz zadrege)
    fra capo e collo pren. iznenada
    prendere una lavata di capo pren. biti grajan
    non avere né capo né coda pren. ne imeti ne repa ne glave
    dar di capo in pren. naleteti na

    2. pren. glava, um, pamet:
    rompersi il capo razbijati si glavo
    mettersi in capo qcs. kaj si vtepsti v glavo
    passare per il capo rojiti po glavi, pomisliti
    capo scarico lahkomiselnež
    fare le cose col capo nel sacco nepremišljeno ravnati, delati
    avere il capo nei piedi biti raztresen

    3. poglavar, šef, vodja, načelnik:
    il capo della famiglia družinski poglavar, glava družine
    il capo di un reparto vodja oddelka
    qui il capo sono io! tukaj ukazujem jaz!
    capo dello Stato šef države
    capo di Stato Maggiore voj. načelnik glavnega štaba
    essere a capo poveljevati, voditi
    comandante in capo vrhovni poveljnik

    4. glava, vodja:
    il capo dei rivoltosi vodja upornikov

    5. ekst. pren. glava:
    capo di bestiame glava živine

    6. glava (najvišji del):
    il capo di una colonna vrh stebra
    a capo del letto ob posteljnem zglavju
    il capo di una corda konec vrvi
    andò fino all'altro capo del paese šel je do drugega konca vasi
    in capo al mondo pren. na koncu sveta

    7. začetek; zaključek:
    cominciare da capo začeti znova
    andare a capo pisati v novi vrsti
    in capo a un mese, a un anno čez mesec, leto dni
    venire a capo di qcs. kaj rešiti, končati

    8. glava, glavica (predmeta, rastline):
    il capo di un chiodo glava žeblja
    il capo dell'aglio glavica česna

    9. kos:
    capo di biancheria, di vestiario kos perila, oblačila
    riferire qcs. per sommi capi o čem poročati na kratko

    10. geogr. rt:
    capo di Buona Speranza rt Dobre nade
    PREGOVORI: cosa fatta capo ha preg. kar je, je

    B) agg. invar. glavni:
    redattore capo glavni urednik
    ingegnere capo glavni inženir
  • cappio m (pl. -pi)

    1. petlja

    2. zanka:
    avere il cappio al collo pren. imeti zanko okoli vratu
  • carta f

    1. papir:
    carta da lettere pisemski papir
    carta bollata kolkovani papir
    carta pergamena oljnati papir
    carta asciugante, assorbente pivnik
    carta carbone karbon papir
    carta vetrata, a smeriglio smirkov papir

    2. list (pisan, tiskan):
    le sacre Carte sveto pismo
    carta moneta, monetata papirnati denar, bankovci
    carte valori vrednostni papirji
    carta geografica zemljevid; jedilnik:
    mangiare alla carta jesti po naročilu
    carta da parati tapetni papir, tapeta

    3. listina:
    la Carta delle Nazioni Unite listina Združenih narodov

    4. listina, dokument:
    carta d'identità osebna izkaznica
    carta annonaria živilska karta, živilski boni
    fare le carte per sposarsi zbrati vse potrebne dokumente za poroko
    avere le carte in regola pren. biti sposoben za neko delo
    far carte false pren. ne se ozirati na sredstva (za dosego cilja)
    dar carta bianca pren. dati komu proste roke

    5.
    carte da gioco igre igralne karte
    carte francesi, italiane francoske, italijanske karte
    fare le carte mešati, deliti karte; pren. prerokovati iz kart
    avere buone carte pren. imeti dobre možnosti za uspeh
    giocare a carte scoperte pren. igrati z odprtimi kartami
    mettere le carte in tavola pren. dati karte na mizo, odkriti karte
    giocare l'ultima carta pren. igrati na zadnjo karto
  • cassa f

    1. zaboj, skrinja:
    la cassa della biancheria skrinja za perilo
    cassa da morto, cassa krsta; (vsebina zaboja)
    tre casse di libri trije zaboji knjig

    2. ohišje:
    la cassa dell'orologio okrov ure
    cassa di risonanza, cassa armonica glasba resonančni trup
    cassa toracica anat. prsni koš

    3. blagajna:
    aver la cassa piena, vuota imeti polno, prazno blagajno
    libro di cassa blagajniška knjiga
    pagamento a pronta cassa plačilo v gotovini
    batter cassa pog. za denar prositi, moledovati
    cassa cambiali, cassa valute, cassa titoli ekon. menična blagajna, devizna blagajna, blagajna za vrednostne papirje; ekon. bančno okence:
    si accomodi alla cassa izvolite na blagajno

    4. banka, blagajna, sklad:
    Cassa di risparmio hranilnica, posojilnica
    Cassa malattia bolniška blagajna
    Cassa integrazione dopolnilna blagajna
    Cassa del Mezzogiorno ekon. Sklad za jug
  • cattivo agg.

    1. slab, hudoben:
    un cattivo soggetto slab človek, sumljiv človek; neprijazen, oduren:
    cattive maniere neprijazno obnašanje; slab, neprimeren:
    buon uomo e cattivo marito dober človek, a slab mož; neubogljiv, neposlušen:
    una cattiva scolaresca neposlušen razred, neposlušni učenci; osoren, neprijazen:
    avere un cattivo carattere biti po značaju osoren; pog. nemiren, neubogljiv, siten:
    oggi il bambino è cattivo danes je otrok poreden

    2. nepošten, vreden graje:
    avere cattive intenzioni imeti nepoštene namene

    3. nevaren, nezdrav, slab:
    aria cattiva slab zrak
    tempo cattivo slabo vreme
    mettersi al cattivo slabšati se (vreme), postajati razburkano (morje);
    essere su una cattiva strada pren. biti na slabi poti
    frequentare cattive compagnie zahajati v slabo družbo

    4. slab, nekvaliteten:
    merce cattiva slabo blago

    5. neprijeten:
    odore, sapore, alito cattivo neprijeten vonj, okus, zadah
    sapere di cattivo biti pokvarjen (hrana)

    6. slab, neugoden:
    un cattivo affare slab posel
    farsi cattivo sangue pren. hudovati se, delati si hudo kri
    aver cattivo sangue con uno pren. koga sovražiti
    essere di cattivo umore biti slabe volje, slabo razpoložen

    7. slab, oslabel:
    cattiva memoria slab spomin

    8. zel, nesrečen:
    cattiva sorte zla usoda, nesreča
    essere nato sotto una cattiva stella pren. roditi se pod nesrečno zvezdo

    9. slab, boleč:
    cattiva notizia slaba vest

    10. slab, hud:
    cattiva digestione slaba prebava
    tosse cattiva hud kašelj
  • cava f rudnik:
    cava di pietra kamnolom
    cava di rena peščena jama
    aver la cava di qcs. pren. imeti česa v izobilju
  • cavicchio m (pl. -chi)

    1. sadilni klin

    2. klin (na lestvi)

    3. pren. izgovor:
    avere il cavicchio pren. v vsem uspeti
    avere un cavicchio per ogni buco pren. imeti izgovor vedno pri roki
  • cènt1 (-a) m quintale:
    pren. imeti denarja na cente avere quattrini a palate
    pren. noge so mi kot cent ho le gambe pesanti come il piombo
  • cènt2 (-a) m centesimo:
    pren. v žepu ne imeti niti centa non avere neanche il becco d'un quattrino
  • cēnto

    A) agg. invar.

    1. sto:
    un biglietto da cento dollari stodolarski bankovec
    una volta su cento poredkoma
    al cento per cento popolnoma, stoodstotno
    novantanove volte su cento skoraj vedno

    2. ekst. sto, mnogo, veliko, nešteto:
    avere cento idee per la testa imeti nešteto idej v glavi
    trovare cento scuse per non fare qcs. najti sto izgovorov, da česa ne narediš
    cento di questi giorni! še veliko let! še na mnoga leta!
    è lontano un cento chilometri oddaljen je kakih sto kilometrov
    il numero cento stranišče, WC

    3. (za samostalnikom) stoti:
    pagina cento stota stran
    il paragrafo cento stoti odstavek

    4.
    per cento odstotek:
    un aumento del dieci per cento desetodstotno povečanje
    essere sicuro al cento per cento biti stoodstotno, popolnoma gotov
    PREGOVORI: una ne paga cento preg. kdor zlo dela, naj se dobrega ne nadeja

    B) m invar.

    1. sto:
    il Consiglio dei Cento Svet stotih

    2. šport sto metrov (v atletiki in plavanju):
    vincere i cento zmagati na sto metrov
  • cervēllo m (m pl. -li, f pl. -la)

    1. (pl. -la) anat. možgani:
    bruciarsi le cervella, farsi saltare le cervella pognati si kroglo v glavo

    2. ekst. pamet, razum:
    avere molto, poco cervello biti pameten, nespameten
    avere il cervello di una gallina pren. biti kurje pameti
    avere un gran cervello pren. biti strašno pameten
    avere il cervello nelle nuvole, nella lingua, nei calcagni pren. nepremišljeno govoriti, ravnati
    uscire di cervello, dare di volta al cervello pren. biti ob pamet, obnoreti (tudi šalj.);
    mettere il cervello a partito, a bottega pren. priti k pameti
    lambiccarsi, struggersi il cervello pren. mozgati
    avere stoppa nel cervello pren. imeti slamo v glavi

    3. pren. mozeg, možgani:
    il cervello dell'organizzazione mozeg organizacije
    fuga dei cervelli beg možganov

    4.
    cervello elettronico elektronski možgani, računalnik
    PREGOVORI: chi non ha cervello abbia gambe preg. kdor nima v glavi, ima v nogah
  • chiamare

    A) v. tr. (pres. chiamo)

    1. klicati:
    chiamare per nome klicati po imenu
    chiamare il medico poslati po zdravnika
    Dio l'ha chiamato a se Bog ga je vzel k sebi
    essere chiamato a qcs. imeti dar za kaj
    chiamare qcn. alla resa dei conti pren. zahtevati od koga račun
    chiamare alle armi, sotto le armi poklicati v vojsko, pod orožje
    farsi chiamare presto naročiti, naj te zgodaj zbudijo

    2. pravo
    chiamare qcn. in giudizio, in causa koga obtožiti; pren. koga vplesti (v zadevo, akcijo ipd.)

    3. dati ime, imenovati:
    chiamare le cose con il loro nome stvari imenovati s pravim imenom
    chiamare qcn. alla successione koga imenovati za dediča

    4. izvabiti; povzročiti, povzročati (tudi pren.):
    la povertà chiama il disprezzo revščina izvablja prezir
    parole che chiamano disgrazia zlovešče besede

    B) ➞ chiamarsi v. rifl. (pres. mi chiamo) imenovati se:
    si chiama Antonio ime mu je Tone
    questo si chiama parlar chiaro! temu se pravi govoriti jasno!
  • chiaro

    A) agg.

    1. jasen, svetel:
    tempo chiaro jasno vreme

    2. bled (barva):
    blu, rosso chiaro bledo moder, bledo rdeč

    3. bister, čist:
    acqua chiara bistra voda

    4. pren. jasen, razločen; razumljiv:
    immagine chiara jasna podoba; pren. odločen:
    un no chiaro e tondo odločen ne
    essere chiaro biti jasen
    cantarla, dirla chiara pren. biti jasen, govoriti brez dlake na jeziku
    chiaro come la luce del sole jasen ko beli dan
    avere le idee chiare biti si na jasnem, imeti jasne predstave o čem

    5. knjižno znamenit, odličen:
    uno scienziato di chiara fama znamenit znanstvenik
    PREGOVORI: chi vuol dell'acqua chiara vada alla fonte preg. po bistro vodo je treba k izviru

    B) m

    1. jasnina, svetloba:
    chiaro di luna mesečeva svetloba
    con questi chiari di luna pren. v teh hudih časih
    chiaro d'uovo pog. beljak
    mettere in chiaro razjasniti, pojasniti, razčistiti; biti si na jasnem

    2. svetla barva; svetla obleka:
    vestire di chiaro svetlo se obleči, oblačiti

    C) avv. jasno, odkrito, nedvoumno:
    parliamoci chiaro bodimo si na jasnem
    dire chiaro e netto povedati kratko in jasno
    non veder chiaro in qcs. pren. sumiti; zdeti se sumljivo
  • chiēsa f

    1. relig. cerkev:
    chiesa cattolica romana, ortodossa, luterana rimskokatoliška, pravoslavna, luteranska cerkev

    2. relig. katoliška cerkev:
    Padri della chiesa cerkveni očetje

    3. cerkev (stavba):
    frequentare la chiesa hoditi v cerkev
    essere di chiesa biti pobožen
    essere fortunato come i cani in chiesa pren. biti sprejet kot pes v cerkvi, imeti smolo

    4. župnija, fara

    5. pren. iron. družba, druščina, srenja
  • ciarla f

    1. čenča:
    fare quattro ciarle klepetati, pokramljati

    2. pog. šalj. zgovornost:
    avere una gran ciarla, molta ciarla imeti namazan jezik
  • ciccia

    A) f (pl. -ce) pog. meso; salo:
    avere molta ciccia biti hudo debel, imeti veliko sala
    tirare a far ciccia pren. skrpati, zmazati; nagrabiti, napaberkovati

    B) inter. pog. jok
  • cōccia f (pl. -ce)

    1. ščitek (na sablji)

    2. oteklina, bula, izrastek

    3. južnoital. glava, buča:
    avere la coccia dura imeti trdo bučo
  • coglione m

    1. vulg. modo:
    rompere i coglioni a qcn. nadlegovati koga
    avere i coglioni duri pren. biti energičen, vztrajen
    avere i coglioni pieni di qcn., di qcs. pren. biti koga, česa do grla sit; pog. imeti koga, česa čez glavo
    levarsi dai coglioni pren. spraviti se izpod nog

    2. (minchione) pren. (f -na) bedak, tepec