Franja

Zadetki iskanja

  • prikrít (-a -o) adj.

    1. nascosto, coperto, latente, celato, larvato; knjiž. occulto:
    prikrita namigovanja allusioni velate
    prikriti komunist criptocomunista
    prikrita oblika ošpic, nasilja, agresivnosti, odvisnosti forma latente di morbillo, di violenza, di aggressività, di dipendenza (assuefazione)
    polit. prikrite ozemeljske težnje annessionismo latente

    2. insincero, falso
  • privato

    A) agg. zaseben, privaten; nejaven; domač, zaupen:
    diritto privato pravo privatno pravo
    faccende private domače zadeve
    in via privata, in forma privata privatno, zasebno

    B) (f -ta)

    1. zasebnik, zasebnica, privatnik, privatnica

    2. posameznik, posameznica

    C) m zasebno, privatno; osebno
  • prvôten (-tna -o) adj.

    1. primario, primitivo, originario, originale, iniziale; archetipo

    2. (nanašajoč se na začetno obdobje) primo, primitivo:
    prvotno krščanstvo cristianesimo primitivo

    3. autoctono; knjiž.
    prvotna ljudstva popoli primitivi
    prvotna oblika forma archetipa; originaria, primitiva
    lingv. prvotni pomen besede significato originario della parola
  • razlóček (-čka) m differenza; diversità, distinzione:
    razloček v barvi, obliki differenza di colore, di forma
  • relazione f

    1. odnos, zveza; povezava:
    relazione di causa ed effetto vzročno-posledična zveza
    relazione tra materia e forma odnos med materijo in obliko
    fatti in intima relazione tra loro medsebojno tesno povezani dogodki
    in relazione a v zvezi s, z, kar zadeva

    2. mat. odnos, razmerje, relacija:
    relazione di uguaglianza enakost; fiz. relativnostni zakon

    3. (medosebni) odnos, zveza:
    relazione di amicizia, di parentela prijateljska, sorodstvena zveza
    relazioni pubbliche stik z javnostjo
    avere una relazione con imeti razmerje s, z
    essere in buone relazioni con qcn. biti v dobrih odnosih s kom

    4. (pisno, ustno) poročilo:
    fare una relazione sestaviti poročilo, poročati
  • ród (-ú) m

    1. stirpe, ceppo; lignaggio, famiglia, discendenza, origine:
    rod po materini strani discendenza in linea materna
    biti plemiškega, meščanskega, kmečkega rodu essere di nobile lignaggio, di estrazione borghese, di origine contadina
    biti po rodu Slovenec essere sloveno di origine, oriundo sloveno

    2. generazione:
    otroci so četrti rod izseljencev i figli appartengono alla quarta generazione di emigrati
    trije rodovi zdravnikov v rodbini tre generazioni di medici in famiglia

    3. popolo, nazione

    4. gente, stirpe, razza:
    mlajši rod ima rad rockovsko glasbo i giovani amano il rock
    človeški rod la razza umana, gli uomini

    5. voj. arma

    6. biol. (sistemska kategorija rastlinstva ali živalstva) genere

    7. hist. gente
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    ljudske pesmi so se širile iz roda v rod i canti popolari si diffusero di generazione in generazione
    ta bolezen je pri njih v rodu questa è una malattia ereditaria della loro famiglia
    biol. spolni, nespolni rod riproduzione sessuata, asessuata
    meteor. rod oblakov nubi di forma simile
    bibl. otroci Abrahamovega rodu i figli, la discendenza di Abramo, gli ebrei
  • sestávljen (-a -o) adj.

    1. composto, formato

    2. complicato, complesso:
    biol., kem. sestavljena beljakovina proteina coniugata
    lingv. sestavljena glagolska oblika forma verbale composta
    bot. sestavljeni kobul ombrella composta
    sestavljeni klas spiga composta
    sestavljeni list foglia composta
    zool. sestavljeno oko occhio composto
  • sfêren (-rna -o) adj. di sfera, sferico:
    sferna oblika forma sferica, di sfera
    fiz. sferna aberacija aberrazione sferica
    sferna astronomija astronomia sferica
    sferna leča lente sferica
    mat. sferni trikotnik, mnogokotnik triangolo, poligono sferico
    sferno zrcalo specchio sferico
  • sìr (síra) m formaggio; tosk. cacio:
    kolač, hlebec sira forma di cacio
    kravji, ovčji, kozji sir vaccino, pecorino, caprino
    mastni, polmastni, pusti sir formaggio grasso, semigrasso, magro
    mehki, trdi sir formaggio molle, duro
    ribani sir formaggio grattugiato
    topljeni sir formaggio fuso
  • skládnost (-i) f armonia, concordanza, consonanza, conformità, rispondenza, congruenza (tudi mat. ); consentaneità; sintonia; unità:
    skladnost med vsebino in obliko armonia, consonanza di contentuto e forma
    skladnost zakona z ustavo conformità di una legge con la costituzione
  • sonéten (-tna -o) adj. lit. di, del sonetto; di sonetti:
    sonetna oblika, zgradba forma, struttura del sonetto
    sonetni ciklus, venec ciclo, serto di sonetti
  • sostanza f

    1. filoz. substanca, podstat

    2. snov, tvar:
    sostanza solida, liquida, gassosa trdna, tekoča, plinska snov

    3. kem. sestavina

    4. anat. snov; skorja:
    sostanza bianca možganska bel, belina
    sostanza grigia siva možganska skorja

    5. jedro, bistvo, vsebina:
    in sostanza v bistvu, skratka
    badare alla sostanza e non alla forma gledati na vsebino, ne na obliko

    6. hranljivi del; hranljivost:
    piatto di molta sostanza zelo hranljiva jed
    dare sostanza hraniti

    7.
    sostanze pl. premoženje, imetje, bogastvo:
    consumare, dilapidare le proprie sostanze zapraviti, razsipati premoženje
  • spojênost (-i) f collegamento, connessione; legame:
    spojenost pesniške oblike z vsebino stretto legame di, stretta corrispondenza tra forma e contenuto poetici
  • spremeníti (-ím) | spremínjati (-am)

    A) perf., imperf.

    1. cambiare, mutare, modificare, trasformare:
    spremeniti načrt, vsebino, zaporedje cambiare il progetto, il contenuto, l'ordine di successione
    spremeniti obliko česa trasformare, modificare la forma di qcs.
    spremeniti mišljenje, mnenje o čem cambiare opinione su qcs.

    2. cambiare, alterare:
    spremeniti ime, naslov, kraj bivanja cambiare nome, indirizzo, residenza

    3. trasformare; convertire; commutare:
    spremeniti sladkor v alkohol trasformare, convertire lo zucchero in alcool
    spremeniti zaporno kazen v denarno commutare la pena detentiva in pecuniaria
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    od jeze spremeniti barvo cambiare colore dalla rabbia
    pren. spremeniti v prah in pepel radere al suolo
    spremeniti življenje v pekel rendere la vita un inferno
    navt., aer. spremeniti smer gibanja (tudi ekst. ugrabiti) dirottare (una nave, un aereo)
    spremeniti v kašo spappolare
    spremeniti v kis acetificare
    spremeniti v kost ossificare
    spremeniti objekt oggettivare
    soc. spremeniti v potrošno blago mercificare

    B) spremeníti se (-ím se) | spremínjati se (-am se) perf., imperf. refl. cambiarsi, cambiare; trasformarsi, convertirsi; tramutarsi:
    spremeniti se na bolje cambiare in meglio
    voda se spreminja v paro l'acqua si trasforma in vapore
    spreminjati se iz sovražnika v prijatelja da nemico diventare amico
    negodovanje se spreminja v jezo il malcontento si tramuta in rabbia
    PREGOVORI:
    časi se spreminjajo in mi z njimi si mutano i tempi e noi con quelli; tempora mutantur et nos mutamur in illis
  • stálen (-lna -o) adj.

    1. continuo, costante; fisso; stabile, permanente; assiduo:
    stalni izdatki uscite permanenti
    vzdrževati stalno temperaturo in vlažnost zraka mantenere costanti la temperatura e l'umidità dell'aria
    stalen značaj carattere stabile
    stalna cena prezzo fisso
    stalna komisija commissione permanente
    stalni gostje ospiti assidui

    2. (ki traja brez prekinitve) permanente, continuo; frequente:
    živeti v stalni negotovosti vivere in un'incertezza permanente
    stalne pritožbe i frequenti reclami

    3. (ki ga kdo ima, uporablja ob vsaki priložnosti) fisso, abitudinario:
    stalno bivališče dimora fissa, domicilio
    stalni gost habitué
    stalen obiskovalec (razstav) aficionado (delle mostre d'arte)
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    stalna deformacija deformazione permanente
    lov. stalna divjad selvaggina stanziale
    stalna količina quantitativo stabile
    ekon. stalna plača stipendio fisso
    stalna pesniška oblika forma poetica stabile
    pošta stalna telefonska zveza collegamento telefonico permanente
    žel. stalna vozovnica biglietto permanente
    voj. stalna vojska esercito stanziale
    stalni član socio effettivo
    mat. stalni člen termine costante
    gled. stalni lik maschera
    fiz. stalni magnet calamita permanente
    gost. stalni menu menù ordinario
    lingv. stalni naglas accento fisso
    lingv. stalni pridevek attributo permanente
    zool. stalni ptič uccello stazionario
    šol. nekdaj stalni učitelj maestro in pianta stabile
    anat. stalni zob dente permanente
    stalno brenkanje strimpellio
    stalno brisanje strofinio
    stalno kroženje rigirio
    stalno premetavanje sballottio
    stalno zbadanje punzecchio
    gled. stalno gledališče teatro stabile
    stalno plačilo appannaggio
  • stopnjeválen (-lna -o) adj. di graduazione; lingv. di comparazione:
    stopnjevalna oblika pridevnika forma di comparazione dell'aggettivo
  • svój (svôja -e)

    A) adj.

    1. (izraža svojino osebka) mio, tuo, suo, nostro, vostro, loro; proprio:
    posodil ti bom svoj avto ti presto la mia auto
    obleci svoj novi plašč mettiti il tuo nuovo cappotto
    obdelovati svojo zemljo lavorare la propria terra

    2. (izraža splošno pripadnost osebku) proprio, suo:
    doseči svoj namen raggiungere il proprio scopo
    šel je v pokoj na svojo željo fu pensionato di sua volontà
    izboljšati svoj položaj migliorare la propria posizione

    3. (izraža sorodstveno, družbeno razmerje do osebka) mio, tuo, suo ecc., proprio:
    razvajati svoje otroke viziare i propri bambini
    ljubiti svojo domovino amare la propria patria
    obiskal bom svoje starše andrò a trovare i miei genitori

    4. (izraža izhajanje od osebka, stalno povezanost z osebkom) mio, tuo ecc. proprio:
    s svojim delom se je vsem prikupil col suo lavoro ha conquistato le simpatie di tutti
    imam svoj stalni prostor pri mizi ho un mio posto fisso a tavola

    5. (izraža ustreznost) mio, tuo ecc., proprio:
    dati, spraviti kaj na svoje mesto mettere qcs. al proprio posto

    6. (izraža posebnost, drugačnost glede na ljudi, stvari iste vrste) mio, tuo ecc., proprio:
    imeti svoj način govorjenja, pisanja avere un proprio modo di parlare, di scrivere
    imel je svojo držo aveva un suo portamento

    7. pog. (izraža približnost) un, su:
    sod drži svojih sto litrov la botte conterrà un cento litri
    mož ima svojih sedemdeset let sarà sulla settantina

    8. (poudarja besedo, ki se nanjo nanaša) suo:
    kriza je dosegla svoj vrh la crisi raggiunse il suo apice
    program ima svoje slabe strani il programma ha dei lati deboli

    9. za svojo osebo (izraža omejitev) quanto a me, a te, a lui, a lei...; per me, per te, per lui ecc.:
    za svojo osebo priznam, da mi je vseeno per me fa lo stesso
    trener je bil sam za svojo osebo prepričan, da bodo zmagali quanto all'allenatore, era convinto che avrebbero vinto

    10. sam svoj (neodvisen, samostojen) libero, indipendente:
    biti sam svoj gospodar essere padroni di sé
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    svoj čas, svoje čase una volta, prima
    imeti svoj dan essere in gran forma, avere successo
    ne videti česa še svoj živi dan non aver visto mai qcs.
    biti vreden svojega denarja avere un prezzo conveniente; pren. valere oro (più dell'oro)
    priti k svojim andare dai parenti, andare a trovare i familiari
    izreči svoj ne respingere, rifiutare
    bibl., pren. v potu svojega obraza si služi kruh si guadagna il pane col sudore della sua fronte
    pren. znati o pravem času pristaviti svoj piskrček saper trovare il proprio tornaconto
    pren. biti pravi otrok svoje dobe essere figlio del proprio tempo
    pren. ne moči iz svoje kože non poter cambiar pelle
    pren. vsaka stvar ima svoje meje per ogni cosa ci sono dei limiti
    pren. stvari gredo svojo pot la faccenda procede bene, normale
    delati na svojo roko fare di testa propria, a insaputa o senza il consenso degli altri
    pren. vzeti stvari v svoje roke fare da sé, decidere da soli
    pren. ne kazati svojih let portare bene gli anni
    pren. hoditi svoja pota andare per la propria strada
    živeti po svoje vivere a modo proprio

    B) svój (svôja -e) m, f, n pren.
    dajati vsakemu svoje dare a ognuno ciò che gli spetta (il suo)
    pren. vedno gnati svojo non sentir ragione
    dobiti svoje avere ciò che si merita
    odsedeti svoje scontare la pena
    žganje je kmalu opravilo svoje i fumi dell'alcol si fecero presto sentire; il bere lo portò presto alla tomba
    naj le pride, da mu povem svoje ben venga, così gli dico quel che si merita
    pog. odsedeti svoje (svojo kazen) scontare la pena
    dekle že ima svojega (fanta) la ragazza l'ha già il fidanzato
    biti pri svojih stare con (propri) familiari
  • (tá tó) pron.

    I. (v pridevniški rabi)

    1. (kaže na osebo, stvar v bližini govorečega) questo, questa; codesto, codesta:
    čigav je ta nož? di chi è questo coltello?
    kam naj dam to torbo? dove metto questa borsa?

    2. (za izražanje, da kaj poteka v času govorjenja, da je kaj časovno najbližje) questo:
    v tej vojni je bilo dosti žrtev questa guerra ha fatto molte vittime

    3. (za izražanje, da se o osebi ali stvari pravkar pripoveduje) questo:
    ob tej uri so otroci navadno že spali a quest'ora i bambini già dormivano

    4. (za izražanje, da je kaj določeno z navajanjem) questo, seguente:
    ob slovesu je rekel te besede: želimo, da delate složno si accomiatò con queste (le seguenti) parole: desideriamo che operiate di comune accordo

    5. pren. (za izražanje, da oseba ali stvar zbuja nevoljo, občudovanje, ali za poudarjanje pomena besede) questo, che:
    le kod hodi ta natakar dove mai è finito questo benedetto cameriere
    ta otrok, koliko že zna! che bambino! Quante cose sa già
    to knjižico boš že prebral questo libriccino non ci metterai nulla a leggerlo

    6. ta in ta, ta pa ta (za osebo, stvar, ki je znana, a se noče ali ne more imenovati) il tale, la tale:
    vrnili se bomo ta in ta dan faremo ritorno il giorno tale

    7. ta ali oni, ta in oni (za izražanje poljubnosti) questo o quello, questo e quello:
    pojavljati se v tej ali oni obliki manifestarsi in questa o quella forma
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    pren. iti s tega sveta andarsene da questo mondo, morire
    pren. on ni za ta svet lui non è fatto per questo mondo, è un fantasticone
    pri tej priči moraš iti! vattene subito!
    ta falot Lojzek! quel furfante di Gigi!

    II. (v samostalniški rabi)

    1. (za izražanje osebe ali stvari, na katero se usmerja pozornost) questo (-a), questi (-a) (qui):
    kakšna lepa srajca, to bom kupil che bella camicia! Compro questa (qui)

    2. (za izražanje tega, kar poteka, obstaja v času govorjenja) questo (-a):
    prejšnji teden sem bil bolan, ta pa že lahko delam la settimana scorsa sono stato male, questa posso già lavorare

    3. (za izražanje osebe ali stvari, o kateri se pravkar pripoveduje) questi (-a); costui, costei:
    zdravnik je tako naročil in ta že ve, kaj je prav è il medico che ha ordinato così e questi sa il fatto suo

    4. (za izražanje osebe ali stvari, kot jo določa odvisni stavek) costui, costei;○:
    kdor ne dela, ta ne zasluži plačila chi non lavora, non va pagato

    5. pren. (za nadomeščanje izpostavljenega stavčnega člena) questo (-a) (sì):
    sin, ta je šele prebrisan il figlio, questo sì che è un furbacchione

    6. ta in ta, ta pa ta il tale, la tale; il tal altro la tal altra; questo e questo:
    jaz sem ta in ta in hočem to in to io sono questo e questo e voglio questo e questo

    7. ta ali oni, ona; ta in oni, ona questo (-a) o quello (-a); questo (-a) e quello (-a):
    govorili so o tem in onem parlarono di questo e quello, del più e del meno

    8. (za izražanje neprepoznane stvari v bližini govorečega) questo (-a), ○:
    kaj to ropota? Toča pada cos'è questo rumore? Grandina

    9. (za izražanje pojava, določenega z odvisnim stavkom) ciò (quello) che; ciò (che), quello (che):
    to, kar se nabira na šipi, so vodni hlapi ciò che si accumula sul vetro è vapore acqueo
    za to, kar se je zgodilo, še niso našli razlage di quello che è successo non si è trovata ancora una spiegazione
    želimo si samo to, da bi bili zdravi ci auguriamo soltanto di essere sani

    10. (za poudarjanje trditve) ○:
    lepo je to, da nam pomagaš è bello che tu ci aiuti

    11. (za izražanje pravkar povedanega) questo, ciò, lo (ne):
    otroci kričijo, to ga zelo moti i bambini fanno baccano e questo lo disturba
    ustanoviti je hotel podjetje, vendar iz tega ni bilo nič avrebbe voluto costituire un'impresa ma non se ne fece niente

    12. to je, to se pravi cioè:
    prišel je sam, to je brez družine è venuto solo, cioè senza la famiglia
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    mož, ta ti je šele ta pravi, ta questo sì che è furbo
    ta je (pa) bosa questa (sì che) è inventata di sana pianta
    ta je pa res debela, prazna questa è proprio grossa
    ta je dobra! quest'è bella!
    soseda je dobra gospodinja. Ta pa ta! la vicina è una buona massaia. Certo! Eccome!
    veseljak je. To pa to è un tipo allegro. Come no! Certo!
    fant ni izdelal razreda. Samo tega se je še manjkalo il ragazzo è stato bocciato. Ci voleva proprio questo!
    nedolgo tega non molto tempo fa
    ni znano, kaj je na tem non si sa, se questo è vero
    pog. otroci so premalo na zraku, v tem je stvar i bambini stanno troppo poco all'aperto. Questo è il problema
    PREGOVORI:
    kdor laže, ta krade chi mente, ruba e chi ruba, mente

    III. (v vezniški rabi)

    1. (v dopustnih odvisnih stavkih) kljub temu da (čeprav) benché, quantunque, sebbene:
    kljub temu da je star, še dela benché sia vecchio, continua a lavorare

    2. poleg tega, zraven tega e (inoltre), e in più:
    dela, polega tega pa študira lavora e in più studia

    3. zaradi tega (zato) perciò, per cui:
    vzdržljiv je, zaradi tega so ga sprejeli è costante, perciò è stato assunto

    4. in to e precisamente, e cioè:
    prišlo je dosti ljudi in to starih in mladih venne molta gente, (e precisamente) vecchi e giovani

    5. v tem ko (za izražanje istočasnosti) nel mentre:
    v tem ko se je posvetilo, je počilo nel mentre appariva un lampo si sentì uno scoppio

    6. (v protivnem priredju) s tem da (vendar) ma, pure:
    prišel bo, s tem da bo malo zamudil verrà, ma con un piccolo ritardo

    7. (v protivnem priredju) kljub temu eppure, tuttavia:
    bila je bogata, kljub temu ni dobila ženina era ricca, eppure non riuscì a trovare marito
  • tempíranje (-a) n il programmare, il prefissare il tempo dell'esplosione; šport.
    tempiranje forme il programmare (nel tempo) la forma degli atleti
  • tenere*

    A) v. tr. (pres. tēngo)

    1. držati, pridržati, zadrževati; podržati; zgrabiti; nositi:
    tenere le briglie držati uzde
    tenetelo, il ladro sta scappando držite tatu! beži!
    tieni un po' il lampadario che avvito la lampadina pridrži malo lestenec, da privijem žarnico
    è lui che tiene il peso della famiglia on nosi breme družine
    tiene l'anima coi denti pren. komaj se ga duša drži
    tenere il mare navt. biti ploven, sposoben za plovbo
    tenere il sacco a qcn. pren. držati komu vrečo

    2. držati, imeti, nositi:
    tenere il cappello in testa nositi klobuk na glavi
    tenere in ansia qcn. puščati koga v skrbeh
    tenere a bada qcn. paziti na koga
    tenere un bambino a battesimo, a cresima biti otroku krstni, birmanski boter
    tenere una cameriera imeti služkinjo
    tenere un campo a grano njivo zasejati z žitom
    tenere qcn. come un cane s kom zelo grdo ravnati
    tenere le distanze con qcn. pren. držati koga na spoštljivi razdalji, ne dovoliti komu domačnosti
    tenere la lingua a posto držati jezik za zobmi, brzdati jezik, ne žaliti
    tenere qcs. a memoria, a mente zapomniti si kaj
    tenere una nota glasba držati noto
    tenere il piede in due staffe pren. sedeti na dveh stolih
    tenere una pratica in sospeso admin. ne rešiti zadeve
    tenere qcn. in pugno pren. imeti koga v oblasti
    tenere la rabbia brzdati, krotiti jezo
    tenere la testa a partito imeti glavo na mestu, ravnati preudarno

    3. držati; izpolniti, izpolnjevati; ne izdati; spoštovati:
    tenere la parola držati besedo
    tenere fede al giuramento držati, izpolniti prisego
    tenere un segreto ne izdati skrivnosti
    tenere un impegno spoštovati obvezo

    4. držati, imeti; vzeti, jemati:
    tieni!, pog.
    te'! na, vzemi!

    5. južnoital. imeti (posedovati):
    tengo in tutto mille lire imam vsega tisoč lir

    6. imeti (prostor); zakrivati; zasesti; braniti (tudi pren.):
    l'arazzo tiene tutta una parete gobelin prekriva vso steno
    il nemico tiene ormai tutta la regione sovražnik je že zasedel vse področje

    7. imeti, opravljati funkcijo, dejavnost:
    tenere un incarico al ministero opravljati funkcijo na ministrstvu
    tenere bottega imeti trgovino
    tenere banco igre imeti banko; pren. voditi pogovor, imeti glavno besedo

    8. držati (vsebina):
    la bottiglia tiene un litro steklenica drži liter

    9. imeti, voditi, udeležiti, udeleževati se:
    tenere consiglio con qcn. posvetovati se s kom
    tenere una riunione imeti sestanek

    10. iti, voziti, držati (se) (tudi pren.):
    tenere la destra iti po desni
    tenere un contegno scorretto pren. obnašati se nespodobno, neolikano
    tenere la parte, le parti di qcn. biti na strani nekoga, nekoga podpirati
    tenere la rotta navt. držati se smeri (plovbe)
    tenere la strada avto držati se ceste
    tenere sempre la medesima strada iti vedno po isti poti
    tenere testa a qcn. kljubovati komu

    11. imeti za:
    tenere certo, probabile imeti za gotovo, za verjetno
    tenere qcn., qcs. in nessun conto ne ceniti koga, česa
    tenere qcs. per fermo imeti kaj za gotovo

    12. (v raznih izrazih se pomen spreminja glede na predmet)
    tenere caldo biti topel (oblačilo)
    tenere compagnia delati družbo
    tenere conto di qcs. kaj upoštevati
    tenere un discorso imeti govor
    tenere una lezione imeti predavanje
    tenere un linguaggio sconveniente izražati se neprimerno
    tenere d'occhio qcn. koga imeti na očeh, nadzorovati, na skrivaj opazovati
    tenere stretto stisniti, stiskati
    tenere udienza imeti razpravo

    B) v. intr.

    1. držati, vzdržati:
    tenere alla distanza šport vzdržati (do konca tekmovanja)
    tenere duro vzdržati, ne popustiti, ne popuščati
    il mercato tiene pren. stanje na trgu je zadovoljivo

    2. držati, biti trden, odporen, obstojen; pren. biti tehten, prepričljiv:
    una colla che tiene bene lepilo, ki dobro drži
    le tue sono ragioni che non tengono tvoje utemeljitve ne držijo, niso prepričljive

    3. iti:
    tenere a destra iti po desni
    tenere dietro a qcn. iti za kom, koga zasledovati

    4.
    tenere per qcn. držati za koga
    tenere per una squadra šport navijati za neko moštvo

    5. veliko dati na:
    uno scrittore che tiene alla forma pisatelj, ki mu je do oblikovne izpiljenosti
    tengo a dichiarare che... moram izjaviti, da... izjavljam, da...

    6. biti podoben; imeti kaj skupnega:
    il fatto tiene dell'incredibile dogodek je videti neverjeten
    il bambino tiene dalla madre otrok je podoben materi, je po materi

    C) ➞ tenersi v. rifl. (pres. mi tēngo)

    1. držati se za:
    tieniti forte alla ringhiera drži se močno za ograjo
    i due si tenevano per mano držala sta se za roko

    2. držati se, biti (v položaju):
    tenersi aggiornato biti na tekočem
    tenersi sulla difensiva ne napadati
    tenersi a disposizione di qcn. biti komu na razpolago
    tenersi a distanza, da parte držati se na strani
    tenersi a galla plavati, biti na površini
    tenersi inginocchiato, in piedi klečati, stati pokonci
    tenersi sulle sue držati se zase, biti užaljen

    3. zadržati se:
    tenersi a stento dal ridere komaj zadrževati smeh

    4. upoštevati, poslušati; omejiti, omejevati se na; spoštovati; ravnati se, obnašati se:
    tenersi al consiglio di qcn. upoštevati mnenje nekoga
    tenersi ai fatti omejiti se na dejstva
    tenersi bene a tavola lepo se obnašati pri mizi

    5. iti:
    tenersi a sinistra iti po levi
    tenersi al largo (da) pluti na odprtem morju; pren. držati se daleč od
    tenersi al vento pluti z vetrom; pren. biti previden, oprezen

    6. biti, čutiti se:
    tenersi offesi, onorati biti užaljen, biti počaščen