Franja

Zadetki iskanja

  • liják (-a) m

    1. imbuto; cratere; arheol. infundibulo; iron.
    ti bi rad, da bi ti vlivali znanje z lijakom vorresti imparare senza dover faticare, senza olio di gomiti
    granate so izkopale globoke lijake le bombe avevano scavato profondi crateri

    2. lavandino;
    kuhinjski lijak acquaio
    lijak dobro požira, je zamašen l'acquaio inghiotte bene, è intasato
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    lesen lijak (za vino) pevera, imbottavino
    agr. lijak za seno botola di rifornimento (del fieno)
    meteor. lijak tornada tromba del tornado
    teh. polnilni lijak tramoggia
  • ljúbiti (-im)

    A) imperf.

    1. amare:
    ljubiti skrivaj, vroče, vdano amare segretamente, appassionatamente, fedelmente
    ljubiti brata, prijatelje, starše amare il fratello, gli amici, i genitori
    ljubiti domovino amare la patria

    2. (imeti močen pozitiven odnos, nagnjenje do) amare:
    ljubiti svobodo amare la libertà
    ljubiti glasbo amare la musica
    ljubiti dobro hrano essere amante della buona cucina

    3. (imeti kaj za dober pogoj rasti) amare:
    take rastline ljubijo svetlobo, vlažna tla queste piante amano la luce, l'umidità

    B) ljubíti se (-im se) imperf. refl. (s smiselnim osebkom v dajalniku) aver voglia:
    nikomur se ni ljubilo iti nessuno aveva voglia di andarsene
    danes se mi nič ne ljubi oggi non ho voglia di niente
  • ločeváti (-újem) | ločíti (-im)

    A) imperf., perf.

    1. separare:
    ločiti pleve od zrna separare la lolla dal granello

    2. distinguere; contraddistinguere:
    ločevati dobro od slabega distinguere il bene dal male

    3. (biti vmes) separare, dividere, isolare, frapporsi (tudi pren.); grad. tramezzare:
    globok prepad ločuje razvite in nerazvite dežele un profondo divario separa i paesi sviluppati dagli arretrati
    pren. ločevati ljuljko od pšenice separare il grano dal loglio
    ločiti iz črede sbrancare

    B) ločeváti se (ločújem se) /ločíti se (-im se) imperf. perf. refl.

    1. (iti narazen, posloviti se) separarsi; accomiatarsi; staccarsi; distogliersi

    2. (biti različen, drugačen) distinguersi, essere diverso; divergere:
    človek se loči od živali l'uomo si distingue dall'animale

    3. pren. (razvezati se) separarsi; divorziare
  • lungo

    A) agg. (m pl. -ghi)

    1. dolg:
    lungo disteso kot je dolg in širok
    fare il passo più lungo della gamba pren. stopiti dlje, kot zmore noga; pretiravati
    abito lungo dolga večerna obleka
    fare il muso lungo pren. kujati se, čemeriti se
    avere le mani lunghe pren. imeti dolge prste
    avere la lingua lunga pren. biti klepetav, opravljiv
    avere la vista lunga pren. daleč videti
    saperla lunga pog. biti premeten, prebrisan

    2. dolg, visok:
    essere più largo che lungo biti širši kot daljši

    3. (časovno) dolg:
    lungo viaggio dolgo potovanje
    a lungo andare sčasoma
    a lungo dolgo, dolgotrajno
    mandare qcs. per le lunghe kaj odlašati
    farla lunga kaj po nepotrebnem podaljševati
    a lunga scadenza dolgoročen

    4. (lento) počasen:
    essere lungo nel(lo), a fare qcs. kaj počasi delati

    5. redek, pog. dolg:
    caffè lungo dolga kava

    6. jezik dolg
    PREGOVORI: le cose lunghe diventano serpi preg. kar je preveč, še s kruhom ni dobro

    B) avv. daleč, predaleč

    C) prep.

    1. vzdolž, ob:
    lungo il fiume vzdolž reke

    2. (s časovno vrednostjo) v, na, med:
    lungo i secoli v stoletjih

    Č) m dolžina, oddaljenost:
    misurare qcs. per il lungo kaj meriti po dolžini
    per il lungo e il largo po dolgem in počez
  • madia f krušna skrinja:
    avere la madia piena pren. biti dobro založen
    esser fatto nella stessa madia pren. biti podoben
  • malmenare v. tr. (pres. malmeno)

    1. pretepsti, pretepati

    2. pren. obdelati, obdelovati, hudo zdelati:
    la critica lo ha malmenato ben bene kritika ga je dobro zdelala
    malmenare uno strumento slabo igrati
  • manica f

    1. rokav:
    mezza manica narokavnik; pren. pisarček
    in maniche di camicia brez suknjiča
    rimboccarsi le maniche pren. zavihati rokave
    è un altro paio di maniche! to pa je drug par rokavic!
    essere di manica larga pren. biti prizanesljiv
    essere di manica stretta pren. biti strog, nepopustljiv
    avere l'asso nella manica pren. imeti skrit adut

    2. ekst.
    manica a vento navt. vetrolovka; aero vetrokaz

    3. pren. slabš. banda, druščina, svojat:
    una manica di furfanti lopovska drhal

    4. pren. dobra mera:
    si è preso una manica di botte dobro so ga premikastili
  • mēglio

    A) avv.

    1. bolje; primerneje, zadovoljiveje:
    sentirsi meglio bolje se počutiti
    cambiare in meglio poboljšati se
    andare di bene in meglio zboljševati se (tudi iron.);
    vieni da me domani, o meglio stasera pridi k meni jutri ali raje kar danes

    2. laže, jasneje

    3. bolje, bolj; (z določnim členom) najbolje, najbolj:
    oggi lo studente è meglio preparato danes je dijak bolje pripravljen
    faccio il meglio che posso delam najbolje, kar morem

    B) agg. invar. boljši:
    la stoffa è meglio dell'altra to blago je boljše od onega; (z določnim členom) pog. najboljši:
    la camera meglio najboljša soba
    alla meglio, alla bell'e meglio kakor je mogoče, za silo

    C) m invar. najboljše:
    fare il meglio, fare del proprio meglio narediti, kar je v moči, kar najbolj se potruditi
    al meglio na najboljši način
    nel meglio na lepem, v naj(ne)primernejšem trenutku
    per il meglio najbolje, najlepše
    speriamo che tutto si metta per il meglio upajmo, da se bo vse uredilo
    per il tuo, suo, vostro meglio za tvoje, njegovo (njeno), vaše dobro

    Č) f invar. najboljše:
    avere la meglio (su) zmagati, premagati
  • mériti (-im)

    A) imperf. ➞ izmeriti, pomeriti

    1. tr. misurare:
    meriti dolžino, temperaturo misurare la lunghezza, la temperatura
    meriti s koraki, na oko misurare in passi, a occhio
    (ocenjevati, vrednotiti) valutare, giudicare
    meriti čas cronometrare
    meriti razdalje s telemetrom telemetrare
    ljubezni ne merimo po besedah l'amore non si giudica a parole

    2. intr. (imeti določeno dolžino, višino, površino) misurare:
    moški meri meter in osemdeset l'uomo misura un metro e ottanta (cm)
    sod meri tristo litrov la botte misura trecento litri

    3. pren. (gledati, ogledovati) esaminare, osservare:
    meril jo je dolgo, sovražno, zaskrbljeno la esaminò a lungo, con sguardo ostile, preoccupato

    4. mirare, prendere la mira, puntare (tudi ekst.); aspirare a:
    ta pa visoko meri, vendar ne bo uspel costui mira in alto ma non ce la farà

    5. pren. (hoditi) misurare:
    meriti sobo gor in dol misurare la stanza per il lungo e per il largo

    6. meriti na accennare, alludere:
    na koga je meril s temi besedami? a chi alludeva con quel discorso?
    ni mi prav jasno, kam meriš s svojimi namigi non so bene dove vuoi finire con le tue allusioni
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    pren. meriti besede, da ne bo kaj narobe misurare le parole a scanso di complicazioni
    pren. kar dobro je meril cesto barcollava ubriaco per la strada
    pren. žena mu meri vsak korak è sua moglie che porta i calzoni
    meriti svoje moči misurarsi, gareggiare

    B) mériti se (-im se) imperf. refl.

    1. misurarsi, competere

    2. gareggiare con
  • mestiēre m

    1. obrt; poklic:
    mestiere di sarto krojaški poklic
    conoscere il proprio mestiere dobro obvladati, poznati poklic, posel
    i ferri del mestiere delovni instrumenti, delovno orodje
    gli incerti del mestiere poklicne nezgode, poklicni spodrsljaji
    fare il mestiere, quel mestiere evfemistično ukvarjati se s prostitucijo
    fare tutti i mestieri ukvarjati se z vsem mogočim
    il mestiere della spia poklic ovaduha, ovaduštvo

    2. znanje, spretnost, veščina (pri nekem delu):
    conoscere i trucchi del mestiere spoznati se na neko delo, poklic
    impadronirsi del mestiere obvladati poklic

    3.
    mestieri pl. severnoital. domača opravila
  • mêtla (-e) f

    1. scopa, tosk. granata:
    pren. držati se, kot bi metlo požrl aver mangiato il manico della scopa, stare diritto come un fuso

    2. pren. coda della cometa;
    biti prava metla essere succubo, indeciso
    pomesti nasprotnika z železno metlo fare piazza pulita degli avversari
    bot. navadna metla ginestra dei carbonai, da scopa (Cytisus scoparius)
    PREGOVORI:
    nova metla dobro pometa granata nuova spazza bene
  • mettere*

    A) v. tr. (pres. metto)

    1. dati, dajati; postaviti, postavljati; položiti, polagati; spraviti, spravljati:
    mettere i libri nella libreria spraviti knjige v knjižno omaro
    guarda dove metti i piedi pazi, kako hodiš!
    mettere la chiave nella toppa dati ključ v ključavnico
    mettere qcn. dentro koga zapreti
    mettere nel sacco pren. prevarati
    mettere allegria razveseliti
    mettere paura prestrašiti
    mettere male izzvati razdor
    mettere una pulce nell'orecchio di qcn. v kom zbuditi sum
    mettere insieme združiti
    mettere la luce elettrica, il gas pog. napeljati elektriko, plin

    2. posvetiti, posvečati:
    mettere tutte le proprie energie posvetiti vse svoje sile
    mettercela tutta prizadevati si z vsemi silami

    3. potrebovati, porabiti:
    per arrivare a destinazione la lettera ci ha messo dieci giorni pismo je potrebovalo deset dni, da je prišlo do naslovnika

    4. obleči, oblačiti; obuti:
    mettere il cappotto obleči plašč
    mettere le scarpe obuti čevlje

    5. dajati (iz sebe):
    mettere lamenti ječati
    mettere radice pognati korenine (tudi pren.);
    mettere cervello, giudizio spametovati se
    mettere le ali pren. naglo napredovati

    6. dopustiti, dopuščati; predpostaviti, predpostavljati:
    mettiamo il caso che denimo, da

    7. naložiti, nalagati:
    mettere una tassa naložiti davek

    8. spraviti, spravljati (v):
    mettere in latino prevesti v latinščino
    mettere un testo in musica uglasbiti besedilo
    mettere in versi dati v verze

    9. (v zvezah s samostalniki in predlogom a)
    mettere agli atti dati ad akta
    mettere al bando izgnati
    mettere a confronto primerjati
    mettere al corrente obvestiti
    a ferro e fuoco opustošiti
    mettere a fuoco foto izostriti (tudi pren.);
    mettere al mondo roditi
    mettere a morte usmrtiti
    mettere a nudo odkriti, razgaliti
    mettere a parte vključiti
    mettere alla prova preizkusiti
    mettere a segno natančno zadeti
    mettere a tacere utišati
    mettere a terra elektr. ozemljiti
    mettere ai voti una proposta dati predlog na glasovanje

    10. (v zvezah s samostalniki in predlogom in)
    mettere in atto izvesti, udejanjiti, realizirati
    mettere in cantiere začeti izgradnjo; pren. začeti
    mettere in chiaro razčistiti
    mettere in croce križati; pren., mučiti
    mettere in fuga pognati v beg
    mettere in giro razširiti
    mettere in non cale zanemariti, zanemarjati
    mettere in vendita dati v prodajo

    B) v. intr. zliti, zlivati se; peljati:
    il fiume mette nel mare reka se izliva v morje
    il sentiero mette nei campi steza pelje na polja

    C) ➞ mettersi v. rifl. (pres. mi metto)

    1.
    mettersi a tavola sesti za mizo
    mettersi a letto leči
    mettersi in cammino kreniti
    mettersi in piedi vstati
    mettersi nei pasticci pren. zaiti v težave

    2. obleči, oblačiti (se):
    mettersi in abito da sera obleči večerno obleko

    3. združiti se:
    mettersi in società con qcn. združiti se s kom

    4. kazati, pokazati (se):
    si mette bene, si mette male dobro, slabo kaže

    5. (s predlogom a + nedoločnikom) začeti, začenjati; lotiti, lotevati se:
    mettersi a giocare začeti igrati
    mettersi a studiare začeti študirati
  • mica1

    A) f knjižno mrvica

    B) avv.

    1. (za podkrepitev nikalnice) ne, sploh ne:
    non è mica vero saj ni res
    mica male severnoital. kar dobro

    2. morda, saj ne (v vprašalnih ali klicalnih izrazih):
    mica ce l'hai con me? saj nisi hud name? ali si morda hud name?
  • mísliti (-im)

    A) imperf. ➞ pomisliti

    1. pensare:
    misliti zbrano pensare con concentrazione
    mislil je samo na smrt non faceva che pensare alla morte

    2. pensare, ritenere, credere:
    mislim, da so dogodki potekali takole penso che i fatti siano andati così

    3. (imeti odnos do koga, česa) pensare:
    dobro, slabo misliti o kom pensare bene, male di qcn.
    dekle misli, kako je lepa la ragazza pensa di essere bella

    4. (z nedoločnikom izraža namen, pojasnilo, možnost uresničitve česa) pensare, aver intenzione, intendere:
    dolgo sem mislil govoriti z vami è da molto che intendevo parlare con lei
    nisem te mislil žaliti non intendevo offenderti
    ali mislite že kaj kmalu končati?! pensate o no di finirla?!

    5. mislim reči (za dopolnitev povedanega, povzetek vsebine povedanega) intender dire, voler dire:
    kaj ste po poklicu, mislim (reči), kakšno izobrazbo imate? lei che professione fa, volevo dire, che scuole ha fatto?
    s tem ne mislim reči, da lenarite e con ciò non voglio dire che non fate niente

    6. (izraža točno določitev predmeta) pensare:
    koga misliš? chi pensavi?

    7. ali misliš, kaj misliš (v medmetni rabi; izraža začudenje, podkrepitev trditve):
    ali misliš, da tega ne vem? cosa credi che non lo sappia?
    to je velik uspeh, kaj misliš è un grande successo, nonc'è che dire
    ali misliš že enkrat pospraviti deciditi a sparecchiare, a far ordine una buona volta
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    misliti na svojo korist pensare al proprio tornaconto
    treba je misliti tudi na prihodnost bisogna pensare anche al futuro
    ta človek misli na vse uno che pensa a tutto
    misliti je treba tudi na svoje zdravje bisogna pensare a, aver cura della propria salute
    misliti s svojo glavo pensare con la propria testa
    misliti bolj s srcem kot z glavo ragionare più col cuore che con la testa
    imeti navado glasno misliti aver l'abitudine di pensare ad alta voce
    verjela je, da fant resno misli credeva che il ragazzo avesse intenzioni serie
    to mi je dalo misliti ciò mi ha fatto pensare
    nisem toliko dobil, kot sem mislil non ho ricevuto quanto m'aspettavo

    B) mísliti si (-im si) imperf. refl. (predstavljati si) immaginare; pensare; credere:
    težko si mislim kaj hujšega non so immaginarmi niente di più grave
    ne morem si misliti, da je res non posso credere che sia vero
    (za podkrepitev trditve, pritrjevanja) kar misli si, nikamor ne boš šla non esci neanche per sogno
    'To me je užalilo' 'Si (lahko) mislim' 'E questo mi offese' 'Posso immaginarlo, lo credo bene'
  • misurare

    A) v. tr. (pres. misuro)

    1. meriti:
    misurare a occhio pomeriti na oko
    misurare la stanza pren. iti gor in dol po sobi
    misurare un colpo dobro zadeti
    misurare il vestito pomeriti obleko

    2. pren. oceniti, ocenjevati; presoditi, presojati; pretehtati:
    misurare le difficoltà presojati, tehtati težave
    misurare le parole pren. tehtati besede

    B) v. intr. meriti

    C) ➞ misurarsi v. rifl. (pres. mi misuro)

    1. biti umerjen, zmeren (v)

    2. pren. pomeriti se (s)
  • mlád (-a -o)

    A) adj.

    1. giovane:
    lepo je biti mlad è bello esser giovani
    rosno mlad giovanissimo

    2. gastr. novello:
    mladi krompir patate novelle
    mladi sir formaggio non stagionato

    3. (značilen za mladega človeka) giovane:
    mlad obraz volto giovane
    imeti mlad in močan glas avere una voce giovane e forte
    mlad po duhu giovane di spirito

    4.
    mladi dnevi, mlada leta gioventù, giovinezza
    v mladih letih je veliko potoval in gioventù viaggiò molto

    5. (ki obstaja šele malo časa) giovane:
    mlada družina una famiglia giovane

    6. (ki je to postal pred kratkim) giovane, nuovo:
    mladi in stari šef se dobro razumeta il nuovo e il vecchio capo s'intendono bene
    mladi mesec (mlaj) luna nuova
    mlada kri i giovani
    od mladih nog fin da giovane
    mlado vino vino nuovo
    lingv. mlada izposojenka prestito recente
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    pejor. mlad homoseksualec bardassa, cinedo
    gozd. mlad hrast querciolo
    zool. mlad jež ricciotto
    mlad kit balenotto
    pejor. mlad butec merlo
    mlad pilot aquilotto
    knjiž. mlad potomec virgulto
    zool., vet. mlada jegulja ceca
    mlada junica manza
    mlada opica scimmiotto
    mlada ribica avannotto
    agr. mlada sadika seedling
    obrt. mlada šivilja caterinetta
    agr. mlada trava guaime
    mladi razvajenec pariolino
    hist. Mladi Turki Giovani Turchi
    iron. mladi vseved saputello
    gastr. mlado govedo manzo
    gastr. mlado jagnje abbacchio

    B) mládi (-a -o) m, f, n

    1.
    mladi odhajajo v mesto i giovani migrano verso le città
    dobiti, imeti mlade avere, figliare i cuccioli
    pren. tam ima dež mlade è un luogo dove piove continuamente

    2. pog.
    ta mlada gospodinji la padrona giovane è quella che comanda in casa

    3.
    plesalo je staro in mlado ballavano vecchi e giovani
    od mladega fin dalla gioventù
  • mnênje (-a) n

    1. giudizio, parere, avviso:
    izvedensko, strokovno mnenje parere del perito; perizia

    2. supposizione, giudizio, stima

    3. opinione; idea:
    imeti dobro, slabo mnenje o avere una buona, una cattiva opinione di, su
    upoštevati mnenje drugega tener conto dell'opinione degli altri
    pridružiti se mnenju večine associarsi al parere della maggioranza
    odbornikovo ločeno mnenje se je vpisalo v zapisnik il divergente parere dell'assessore venne messo a verbale
    mnenja o tem so deljena i pareri a proposito divergono
    javno mnenje opinione pubblica
    po mojem mnenju secondo me
    po mojem skromnem mnenju a mio modesto avviso
  • mólsti (mólzem) imperf.

    1. agr. mungere:
    ročno, strojno molsti mungere a mano, meccanicamente
    krava dobro, slabo molze la vacca da molto, poco latte

    2. pren. mungere, sfruttare
  • muro m (pl. -ri; f pl. -ra)

    1. zid:
    muro a secco suhi zid
    muro di cotto opečni zid
    muro maestro glavni zid
    muro divisorio pregradni zid
    muro di sostegno oporni zid
    muro di Berlino hist., polit. berlinski zid
    muro del pianto hist., arhit. zid joka
    armadio a muro zidna omara
    parlare al muro pren. govoriti stenam
    avere le spalle al muro pren. imeti dobro kritje
    mettere qcn. con le spalle al muro pren. koga pritisniti ob zid
    mettere qcn. al muro pren. postaviti koga pred zid
    anche i muri hanno orecchie pren. tudi zidovi imajo ušesa, nevarno je, da te kdo sliši

    2. ekst. bran, zavetje

    3. ekst. pren. ovira:
    un muro d'odio zid sovraštva
    muro del suono zvočni zid

    4. šport zid

    5. (pl. -ra) zidovi; obzidje:
    mura turrite obzidje s stolpi
    chiudersi fra quattro mura zapreti se med štiri stene
  • namázan (-a -o) adj.

    1. spalmato; lucidato

    2. ingrassato, lubrificato

    3. pren. imbellettato; pren.
    imeti dobro namazan jezik avere la parlantina sciolta, avere molta chiacchiera
    biti z vsemi mažami namazan essere un furbo di tre cotte
    življenje mu je z medom namazano vive come un pascià, come un papa
    iti vse kot namazano andare liscio come l'olio