Franja

Zadetki iskanja

  • ardore m

    1. vročina:
    l'ardore della canicola pasja vročina

    2. žar, gorečnost:
    desiderare con ardore qcs. o qcn. pren. goreče želeti kaj ali koga

    3. vnema:
    lavorare con ardore vneto delati
  • aria f

    1. zrak:
    aria compressa stisnjen zrak
    aria condizionata klimatiziran zrak
    aria viziata slab zrak
    aria fritta pren. oguljene fraze, banalnosti
    corrente d'aria prepih
    andare a prendere una boccata d'aria iti na zrak
    dare aria a una stanza prezračiti sobo
    discorsi a mezz'aria pren. namigujoče govorjenje
    a pancia all'aria ležeč vznak
    mandare qcn. a gambe all'aria spotakniti koga
    ancora in aria še v zraku (načrt)
    andare all'aria pren. propasti, iti po vodi
    mandare all'aria un progetto prekrižati načrte
    camminare col naso in aria pren. hoditi z glavo v oblakih
    fare castelli in aria pren. zidati gradove v oblakih
    discorsi campati in aria nesmiselno govorjenje
    aver paura dell'aria bati se lastne sence
    non dirlo neanche all'aria nikomur niti črhniti besedice
    parlare all'aria govoriti v veter
    missili aria-aria rakete zrak-zrak
    PREGOVORI: i cenci e gli stracci vanno sempre all'aria preg. revež jih vedno skupi; za revežem vsak pes laja

    2. podnebje:
    cambiare aria iti drugam
    aria! šalj. stran! izgini!

    3. veter, sapa:
    non c'era un filo d'aria niti sapice ni bilo
    tira una brutta aria pren. postaja vroče pod nogami, slabo kaže

    4. pren. videz, izraz; obraz:
    che cos'è quell'aria preoccupata? kaj pomeni ta zaskrbljeni obraz?
    aria stanca utrujen videz
    ha l'aria d'essere una persona per bene videti je spodoben človek
    ha l'aria di voler piovere kaže na dež
    darsi delle arie delati se imenitnega, postavljati se

    5. glasba arija
  • arrabbiare

    A) v. intr. (pres. arrabbio) zbesneti, dobiti steklino

    B) ➞ arrabbiare, arrabbiarsi v. intr., v. rifl. (pres. /mi/ arrabbio) razjeziti se
    arrabbiarsi a un lavoro pog. zagrizeno kaj delati
  • arte f

    1. umetnost:
    opera d'arte umetniško delo
    belle arti likovna umetnost
    arti figurative likovna umetnost
    arte sacra cerkvena umetnost
    l'arte per l'arte larpurlartizem
    arte applicata uporabna umetnost
    critico d'arte umetnostni kritik
    intenditore d'arte poznavalec umetnosti
    storia dell'arte umetnostna zgodovina
    mostra d'arte barocca razstava baročne umetnosti
    arte drammatica dramska umetnost
    settima arte sedma umetnost, film
    nome d'arte umetniško ime, psevdonim:
    Antonio de Curtis in arte Totò Antonio de Curtis z umetniškim imenom Totò

    2. obrt, rokodelstvo:
    l'arte del fabbro kovaška obrt
    esercitare un'arte opravljati obrt
    l'arte di Michelaccio šalj. lenoba
    essere senz'arte né parte nič ne znati delati

    3. hist. ceh

    4. umetnija, veščina:
    l'arte della guerra vojaška veščina
    eseguire un lavoro a regola d'arte odlično opraviti neko delo

    5. spretnost; zvijačnost:
    ha l'arte di farsi apprezzare pren. zna napraviti tako, da ga ljudje cenijo
    ad arte namenoma:
    diffondere ad arte voci allarmistiche namerno širiti vznemirljive novice
    arti magiche umetnost čaranja, čaranje
    PREGOVORI: impara l'arte e mettila da parte preg. kar se Janezek nauči, to Janez zna
  • attaccare

    A) v. tr. (pres. attacco)

    1. prilepiti, zlepiti, pripeti, prišiti, pribiti, obesiti, zapreči, priklopiti:
    attaccare le maniche a un abito prišiti rokave na obleko
    attaccare un quadro obesiti sliko
    attaccare i cavalli alla carrozza konje vpreči v kočijo
    attaccare un bottone prišiti gumb

    2. pren. pog. nadlegovati

    3. napasti, napadati (tudi pren.):
    attaccare il governo napasti, kritizirati vlado
    la tisi gli attacca i polmoni jetika napada njegova pljuča

    4. začeti:
    attaccare battaglia začeti boj
    attaccare lite spreti se
    attaccare un brano musicale zaigrati skladbo
    attaccare discorso con qcn. začeti pogovor s kom
    attaccare alle quattro začeti delati ob štirih

    5. okužiti:
    mi ha attaccato il morbillo okužil me je z ošpicami

    6. pritakniti, podtakniti:
    attaccare il fuoco a qcs. podtakniti ogenj, zažgati kaj

    B) v. intr.

    1. oprijeti se, zlepiti se:
    questa vernice non attacca ta lak se ne prijemlje

    2. ukoreniniti se, prijeti se; pren. uspevati:
    le tue idee non attaccano tvoje ideje se niso prijele, nimajo uspeha
    non attacca! pog. ne bo držalo!

    3. začeti se:
    il concerto attaccò con una suite di Bach koncert se je začel z Bachovo suito

    C) ➞ attaccarsi v. rifl. (pres. mi attacco)

    1. prijeti se:
    attaccarsi al fiasco pog. hlastno piti

    2. prismoditi se
  • attività f

    1. aktivnost, delovanje, dejavnost:
    un uomo di grande attività zelo aktiven človek
    essere in attività delati, delovati, funkcionirati:
    la fabbrica è in piena attività tovarna dela s polno paro
    le attività industriali della Lombardia industrijske dejavnosti v Lombardiji

    2. ekon. aktiva
  • au pair tujka franc. agg. invar. au pair, za hrano in stanovanje:
    studentessa au pair au pair študentka, študentka, ki dela za hrano in stanovanje
    lavorare au pair delati au pair, delati za hrano in stanovanje
  • au pair [opêr] (varuška) franc. f inv.
    delati kot au pair lavorare come au pair
  • autolesionismo m

    1. samopoškodovanje

    2. ravnanje v lastno škodo (tudi pren.):
    il suo discorso è un brillante esempio di autolesionismo njegovo govorjenje je sijajen primer, kako delati sebi v škodo
  • baffo m

    1. (zlasti v pl.) brk:
    un bel paio di baffi lepi brki
    ridere sotto i baffi smejati se v brk, v pest
    torta da leccarsi i baffi torta, da si prste oblizneš
    mi fa un baffo pog. me ne briga

    2. pren.
    coi baffi pog. imeniten, odličen, prima (oseba, stvar)
    è un maestro coi baffi to je učitelj pa pol, ta učitelj je kaveljc

    3. (zlasti v pl.) brki (pri živalih):
    i baffi del gatto mačji brki

    4. pren. ekst. packa, madež:
    fare baffi con l'inchiostro delati packe s črnilom
  • barile m

    1. sod, sodček:
    essere grasso come un barile pren. biti debel kot sod
    fare il pesce in barile pren. delati se neumnega (pri tvegani odločitvi)

    2. ameriški baril (30-70 l); sodček (prostorninska mera za surovo nafto)
  • battere

    A) v. tr. (pres. batto)

    1. biti, tolči, udariti, tepsti:
    battere il cavallo con la frusta udariti konja z bičem
    battere i panni stepati obleko
    battere il grano mlatiti žito
    battere i frutti klatiti sadje
    battere la carne tolči meso
    battere la verdura sekljati zelenjavo
    battere la porta trkati na vrata
    battere un calcio di punizione šport izvajati kazenski strel
    battere moneta kovati denar
    battere a macchina, battere tipkati
    battere il tamburo udarjati na boben
    battere la grancassa pren. delati rompompom, zganjati velik hrup
    battere cassa pren. prositi, zahtevati denar
    battere il ferro finché è caldo pren. kovati železo, dokler je vroče
    battere l'acqua nel mortaio pren. zastonj se truditi
    battere la fiacca pren. pasti lenobo
    battere i tacchi pren. pokazati pete, popihati jo
    battere la strada, il marciapiede pren. ponujati se na ulici, vlačiti se
    battere i denti šklepetati z zobmi
    battere i piedi cepetati z nogami
    battere le mani ploskati
    battere il naso (in) pren. naleteti (na)
    non sapere dove battere il capo pren. ne vedeti, kaj storiti, biti obupan
    battersi il petto pren. kesati se
    senza battere ciglio ne da bi trenil z očesom
    battere le ali, le penne poleteti, vzleteti (tudi pren.);
    in un batter d'occhio v trenutku, hipoma
    battere il tempo udarjati takt
    battere una fortezza, una città obstreljevati trdnjavo, mesto
    battere in breccia pren. popolnoma potolči, poraziti

    2.
    battere la strada degli studi posvetiti se študiju
    battere la campagna pren. oddaljiti se od predmeta pogovora

    3. potolči, premagati:
    Italia batte Romania 1 a 0 Italija je premagala Romunijo z 1:0
    battere un primato, il record degli incassi potolči rekord, doseči rekorden iztržek

    B) v. intr.

    1. biti, udarjati:
    il sole batte sul castello sonce pripeka na grad
    la pioggia batte sui vetri dež bije po šipah
    il cuore mi batteva per l'emozione srce mi je razbijalo od vznemirjenja

    2. šport izvesti udarec (v igrah z žogo)

    3. biti (ura):
    all'orologio del campanile battevano le quattro ura na zvoniku je bila štiri

    4. pren. vlačiti se, prostituirati se na ulici

    5. vztrajati (pri), insistirati (na):
    battere sullo stesso tasto vztrajati pri istem vprašanju

    6.
    battere in ritirata, battersela pobegniti, popihati jo
    PREGOVORI: la lingua batte dove il dente duole preg. česar polno je srce, to vam usta govore

    C) ➞ battersi v. rifl. (pres. mi batto) boriti se, bojevati se:
    battersi per un'idea boriti se za idejo
    battersi all'ultimo sangue boriti se na življenje in smrt
  • beráški (-a -o) adj.

    1. di, del mendicante, da accattone; pitocco:
    beraška malha la bisaccia del mendicante
    rel. beraški redovi ordini mendicanti
    pren. priti na beraško palico ridursi, cadere in miseria

    2. ekspr. misero, miserabile:
    delati za beraško plačo lavorare per una misera paga, per una miseria
  • bianco

    A) agg. (m pl. -chi)

    1. bel:
    pane bianco bel kruh
    razza bianca bela rasa
    diventare bianco per la paura prebledeti od strahu
    mosca bianca pren. bela vrana
    notte bianca bela noč pren. neprespana noč
    carbone bianco beli premog
    arma bianca hladno orožje

    2. bel, čist (tudi pren.):
    il camice bianco bela halja

    3. osivel, siv:
    fare i capelli bianchi in un lavoro veliko let posvetiti nekemu delu
    far venire i capelli bianchi a qcn. pren. komu delati sive lase

    4. pren.
    dare carta bianca polit. dati komu neomejena pooblastila, proste roke
    libro bianco polit. bela knjiga
    omicidio bianco smrt pri delu (zaradi slabe varnosti)
    voce bianca otroški glas

    5. zimski, snežni, beli:
    sport bianco beli šport, šport na snegu
    settimana bianca smučarski teden

    6. bel, reakcionaren:
    terrore bianco beli teror

    B) m

    1. belina:
    il bianco delle nevi snežna belina
    non distinguere bianco da nero pren. ne razumeti nič
    far vedere nero per bianco pren. kaj natvesti
    di punto in bianco nenadoma, znenada

    2.
    il bianco dell'occhio pog. beločnica
    il bianco dell'uovo beljak

    3. belilo; belež:
    bianco di zinco cinkovo belilo
    dare il bianco, dare una mano di bianco pobeliti

    4. belo (oblačilo):
    vestire di bianco obleči se v belo

    5. perilo:
    cucitrice di bianco šivilja za perilo

    6. belo, prazen bel list:
    mettere nero su bianco zapisati črno na belo

    7.
    bianco e nero črno-belo:
    fotografia, cinema in bianco e nero črnobela fotografija, črnobeli film

    8. šah beli:
    il bianco muove e matta in tre mosse beli matira v treh potezah

    9. belec:
    discriminazione fra bianchi e negri diskriminacija med belci in črnci
    la tratta delle bianche trgovina z belim blagom

    10. hist., polit. beli, protirevolucionar, belogardist

    11. belo vino

    12. ekon.
    in bianco bianko, neizpolnjen
    firmare in bianco pren. podpisati podpisati bianko
    cambiale, assegno in bianco bianko menica, bianko ček

    13. pren.
    in bianco neizpolnjen:
    matrimonio in bianco nekonzumirani zakon
    andare in bianco zavoziti kaj, ne uspeti v čem
  • bietta f klin, zagozda:
    mala bietta pren. zdrahar
    mettere bietta delati zdrahe
  • bigoncia f (pl. -ce)

    1. brenta

    2.
    a bigonce pren. na kupe, obilo

    3. nekoč kateder, govorniški oder:
    montare, salire in bigoncia pren. delati se modrega
  • botte f

    1. sod:
    spillare il vino dalla botte točiti vino iz soda
    essere in una botte di ferro pren. biti na varnem

    2. gradb.
    volta a botte banjasti obok
    PREGOVORI: dare un colpo al cerchio e uno alla botte; volere la botte piena e la moglie ubriaca preg. delati tako, da bi bil volk sit in koza cela
  • bōzza2 f

    1. osnutek

    2. tisk krtačni odtis:
    correggere le bozze delati korekture
  • bravo

    A) agg.

    1. dober, sposoben:
    un bravo medico, un bravo pittore, un bravo tecnico dober zdravnik, slikar, strokovnjak
    è il più bravo della classe najboljši učenec v razredu je
    un bravo cane da caccia dober lovski pes

    2. dober, pošten, spodoben:
    un bravo giovane dober mladenič
    brava donna pog. evfemistično cipa
    ascoltate, brav'uomo star. poslušajte, dobri mož (v vljudnostnih frazah)
    su, da bravo! le pogumno!

    3. knjižno pogumen, srčen:
    fare il bravo delati se pogumnega
    notte brava divjaška noč
    alla brava predrzno, arogantno, samozadovoljno
    dipinto alla brava naslikano pogumno, z zanesljivo roko

    4. pleon. (s podkrepljevalno funkcijo)
    ogni giorno fa la sua brava passeggiata vsak dan gre na svoj običajni sprehod

    B) inter. bravo!:
    bravo, bis! bravo, bis!
    bravo furbo! iron. ti pametnjakovič!

    C) m

    1. hist. plačani razbojnik, plačanec

    2. ekst. telesni stražar, gorila
  • buonafede, buōna fede f (samo sing.)

    1. dobra vera, bona fide:
    essere, agire in buonafede biti, delati v dobri veri

    2. naivnost, zaupanje:
    approfittare della buonafede di qcn. zlorabiti zaupanje koga