dotípati (-am)
A) perf. trovare tastoni
B) dotípati se (-am se) perf. refl.
1. giungere tastoni; raggiungere tastoni:
v temi se je dotipal do vrat nel buio reggiunse tastoni la porta
2. ekst. scoprire, giungere a conoscenza:
dotipati se do resnice scoprire la verità
Zadetki iskanja
- dotipávati se (-am se) imperf. refl. raggiungere tastoni:
dotipavati se do vrat raggiungere tastoni la porta - drèk (drêka) m vulg.
1. (blato, govno, iztrebki) merda, stronzo, sterco; escremento, feci
2. (ničvredno, nepomembno) merda, stronzo
3. (neprijeten, zapleten položaj) merda:
biti, stati do kolen v dreku essere nella merda fino al collo
4. (za izražanje zanikanja ali zelo majhne mere) fico secco, merda:
me pa res drek briga non mi importa un fico secco
(za izražanje omalovaževanja) drek je vse skupaj è tutt'una merda
(za izražanje omalovaževanja v medmetni rabi) drek pa taka zabava che festa di merda!
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
vse en drek fa lo stesso
biti za en drek non valere un fico secco
pritoževati se za vsak drek protestare per ogni nonnulla - držáti (-ím)
A) imperf.
1. tenere:
držati v roki knjigo tenere in mano un libro
2. (kot klic za ščuvanje psa) te':
drži! te'!, tienilo!
3. (držati skupaj, vzdržati) tenere
4. sostenere, sorreggere:
balkon držita dva stebra il balcone è sostenuto da due colonne
5. (s širokim pomenskim razponom: s svojo oblastjo, vplivom ohranjati koga na določenem mestu) tenere:
že dva dni ga držijo na policiji già da due giorni lo tengono in arresto
držal je denar za hude čase teneva i soldi da parte per gli anni magri
trgovci so blago rajši držali v skladišču i commercianti preferirono tenere la merce in magazzino
sovražnik še zmeraj drži (obvladuje)
položaje il nemico tiene ancora sempre alcune posizioni
pren. drži me silen bes mi tiene una rabbia da scoppiare
6. (delati, da se kaj ohranja) tenere, mantenere:
držati ritem pri plesu tenere il tempo del ballo
držati tempo do konca teka tenere l'andatura fino alla fine della corsa
blago drži barvo questa stoffa mantiene il colore
7. žarg. tenere, avere; allevare; vendere:
poleg goveje živine drži še ovce oltre ai bovini alleva anche le pecore
tega artikla pri nas ne držimo quest'articolo non lo teniamo
8. pog. (trajati) (per)durare:
deževje je držalo ves mesec piovve tutto il mese
9. (biti tak, da ne more skozi tekočina) tenere:
čeprav je malo počen, lonec drži benché un po' incrinata, la pentola tiene
otrok ne drži vode al bambino scappa la pipì
10. (imeti določeno prostornino) tenere, contenere:
sod drži sto litrov la botte tiene cento litri
11. (biti v skladu z resničnostjo) avverarsi; tornare:
vremenska napoved redkokdaj drži le previsioni del tempo raramente si avverano
račun ne drži il conto non torna
ta predpis ne drži več la norma non è più in vigore
12.
držati besedo, obljubo mantenere la parola, essere di parola, mantenere la promessa
impers. (kot podkrepitev) drži, jutri se vidiva d'accordo, intesi, ci vediamo domani
drži kot pribito è assolutamente sicuro
13. (voditi, peljati) portare; dare:
cesta drži v dolino la strada porta a valle
vrata držijo v spalnico la porta dà nella camera da letto
14. pog. (strinjati se s kom, podpirati koga) parteggiare, tenere per, stare dalla parte di
15. pog.
držati govor tenere un discorso
držati predavanje tenere una conferenza
držati komu dolge pridige predicare continuamente a qcn.
držati stražo stare di guardia
držati pod kontrolo tenere sotto controllo
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. kaj te danes drži? ma che cos'hai oggi?
vreme bo še nekaj časa držalo il tempo si manterrà ancora bello
pog. branjevke so držale jajca po ... tolarjev le rivendugliole tenevano le uova a... talleri il pezzo
le upanje ga še drži pokonci soltanto la speranza lo mantiene ancora in vita
oče je svoje otroke trdo držal il padre era severissimo coi figli
evf. ne bo dolgo, ko mu bodo svečo držali è ormai al lumicino
drži me, da bi ga premikastil mi viene voglia di menarlo ben bene
lov. pes dobro drži il segugio non molla
šport. držati figo, pesti za koga augurare successo a qcn., tifare per qcn.
vulg. držati gobec (za zobmi) non fiatare, non aprir bocca
drži jezik! acqua in bocca!
držati korak s kom tenere il passo con qcn.
pog. držati mulo fare il broncio, tenere il muso
knjiž. držati ogledalo svojemu času fare da specchio al proprio tempo
držati roko nad kom tenere mano a qcn.
pog. držati roke križem starsene con le mani in mano, grattarsi la pancia
evf. držati vrečo tenere il sacco
držati koga za besedo prendere uno in parola
pren. držati koga na vajetih, na kratko tenere qcn. in pugno
pog. držati koga v distanci tenere a distanza qcn., non dare confidenza a qcn.
držati kaj v glavi, v spominu tenere in mente, ricordarsi qcs.
držati koga v precepu, v šahu tenere in scacco, tra le grinfie qcn.
držati kaj v svojih rokah avere qcs. in pugno
trditev, ki ne drži una tesi che non regge
lepilo, ki dobro drži una colla che tiene bene
držati jezik za zobmi tenere la lingua a posto
PREGOVORI:
bolje drži ga, kot lovi ga meglio un ho che dieci avrò
B) držáti se (-ím se) imperf. refl.
1. (dotikati se, stikati se) toccarsi; essere vicino, accanto, attiguo:
delovna soba se drži salona lo studio è attiguo al salotto
2. (biti pritrjen, prilepljen) stare attaccato, appiccicarsi:
čevljev se drži blato il fango s'è appiccicato alle scarpe
še zmeraj se ga drži vzdevek iz dijaških časov si porta ancora dietro il nomignolo di quand'era studente
3. (premikati se po določeni poti, ne oddaljevati se od česa)
držati se glavne ceste seguire sempre la strada maestra
držati se doma starsene sempre a casa
pren. držati se koga ko klop seguire qcn. come l'ombra
4. (delati, kot se zahteva)
držati se diete tenere la dieta
držati se dogovorov, pogodbe tenere fede agli accordi, al contratto
držati se navodil seguire le istruzioni
držati se predpisov tenersi alle prescrizioni
držati se principov kot pijanec plota essere ligio ai propri principi
5. (kazati razpoloženje)
držati se čemerno, jezno avere un'aria immusonita, arrabbiata; essere scuro, corrucciato in volto
držati se na jok essere lì lì per piangere
držati se zravnano starsene dritto
pog. držati se (biti domišljav) darsi arie
drži se, ko da ne zna do pet šteti lo si direbbe un semplicione, invece... (è un furbo di tre cotte)
6. (ohranjati položaj kljub ogroženosti)
oporišče se je dolgo držalo il caposaldo tenne a lungo
na oblasti se drži samo s silo si mantiene al potere solo con la forza
reprezentanca se je dobro držala la nazionale si è difesa egregiamente
7. (vesti se) comportarsi
8. (biti na določenem mestu, v določenem stanju) trattenersi, tenersi;
megla se v dolini drži že tri dni la nebbia si trattiene a valle da tre giorni
pozimi se gams drži v gručah d'inverno i camosci si tengono in gruppo
zmeraj se je držal bolj ob strani si è tenuto sempre un po' in disparte
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
zakaj se držiš (name)? perché ce l'hai con me?
pog. avto se dobro drži ceste l'auto ha una buona tenuta di strada
pren. denar se ga ne drži ha le mani bucate
pren. ne vem, kje se me glava drži non so dove ho la testa
pren. komaj se ga še duša drži regge l'anima coi denti
pren. njega se še mleko drži ha la bocca che puzza ancora di latte
vreme se ves teden kislo drži tutta la settimana il tempo si mantiene uggioso
držati se materinega krila stare attaccato alla gonnella della mamma
držati se v dve gube essere piegato in due
pog. nazaj se držati pri jedi, pri pijači essere frugale nel mangiare, nel bere
nazaj se držati pri delu battere la fiacca
pog. držati se odlično (za svoja leta) essere arzillo, vispo (data l'età)
držati se kot lipov bog starsene lì come una mummia, come una statua
navt. držati se smeri tenere la rotta - dubbioso agg.
1. dvomeč; nezaupljiv, nezaupen:
uomo dubbioso di tutti človek, nezaupljiv do vseh
2. (titubante) neodločen, omahljiv
3. dvomljiv, sumljiv, vprašljiv:
la faccenda presenta più di un aspetto dubbioso zadeva je v marsičem sumljiva - duecēnto
A) agg. dvesto:
correre i duecento metri šport teči dvesto metrov
siamo arrivati a pagina duecento prišli smo do dvestote strani
l'anno duecento d. C. leta dvesto po n.š.
B) m
1. dvesto:
il Consiglio dei Duecento hist. svet dvestotih
2. trinajsto stoletje:
un castello del duecento grad iz trinajstega stoletja
3. umet., lit.
il Duecento duecento
4. pl. šport dvesto metrov (v atletiki, plavanju):
correre i duecento teči dvesto metrov - duēllo m
1. dvoboj:
duello alla pistola dvoboj s pištolo
sfidare qcn. a duello pozvati, izzvati koga na dvoboj
duello all'ultimo sangue dvoboj do zadnje kapljice krvi
2. pren. dvoboj, oster boj:
perdere il duello con l'avversario šport zgubiti žogo - dunque
A) avv.
1. torej:
penso, dunque sono mislim, torej sem
2. no, tedaj, potemtakem:
sbrigati dunque! daj no, pohiti!
B) m invar. jedro, bistvo; sklep; ključni trenutek:
venire al dunque priti do bistva (stvari, zadeve)
essere al dunque biti pred odločilnim trenutkom - dvá (-é -é) numer.
1. due:
ena in ena je dve uno più uno fa due
korakati po dva in dva marciare in fila per due
delati, jesti za dva lavorare, mangiare per due
pejor. stara dva i genitori
otroci so korakali: leva, desna, ena, dve i bambini marciavano sinist, dest, un, due
2. dva, tri (za izražanje približnosti):
že dva, tri tedne ga nisem videl non lo vedo da qualche settimana
3. (izraža manjšo količino) due:
do trgovine imam dva koraka il negozio è a due passi
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. biti med dvema ognjema trovarsi fra due fuochi
pren. sedeti na dveh stolih tenere il piede in due staffe, fare il doppio gioco
imeti dve bradi avere il doppio mento
držati se v dve gube essere, stare piegato in due
pog. imeti dve železi v ognju mettere molta carne al fuoco
pren. ubiti dve muhi na en mah prendere due piccioni con una fava
z eno roko daje, z dvema jemlje con una mano dà, con tutt'e due prende
PREGOVORI:
kjer se prepirata dva, tretji dobiček ima tra due litiganti il terzo gode
palica ima dva konca chi male fa, male aspetti - èn (êna -o) | êden (ênega) numer.; subst.
1. (izraža število ena) uno, una
a) (v samostalniški rabi):
ti si eden med mnogimi tu sei uno dei tanti
bilo je ena po polnoči era l'una di notte
stopati v koloni po eden marciare in fila indiana
b) (v prilastkovi rabi)
eno željo še imam ho un solo desiderio
slep na eno oko cieco di un occhio, guercio
c) (v medmetni rabi)
otroci so korakali en, dva i bambini marciavano un duè
2. (v zvezi z 'drugi') uno:
prevaža z enega brega Save na drugega traghetta da una riva della Sava all'altra
eni se smejejo, drugi jokajo gli uni ridono, gli altri piangono
(izraža medsebojno razmerje) eden drugega se bojita hanno paura l'uno dell'altro
3. pog. (s širokim pomenskim obsegom)
en dan je šel v mesto un (bel) giorno andò in città
pa zapojmo eno su, cantiamo una canzone
vse skupaj mi je eno figo mar non mi importa un accidente, un fico secco
4. pren. (enak, isti) stesso, medesimo, identico:
midva sva enih misli siamo tutt'e due dello stesso parere
zmeraj je na mizi ena in ista jed sempre la stessa zuppa in tavola
5. (nesestavljen del, cel) uno; intero; ininterrotto:
obleka v enem delu abito di un solo pezzo
kopalke v enem delu costume (da bagno) intero
pren. (v zvezi s 'sam') polarna zima je ena sama dolga noč l'inverno polare è una notte lunga e ininterrotta
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. živeti tja v en dan vivere alla giornata
pren. metati vse v en koš fare di ogni erba un fascio
pren. v en rog trobiti s kom ululare con i lupi
z eno besedo (povedano) (detto) in breve
pog. staviti vse na eno karto puntare su una carta
pren. biti z eno nogo že v grobu essere con un piede nella tomba
povedati v eni sapi dire tutto d'un fiato
sovražnik številka ena nemico numero uno
pren. delati vse po enem kopitu fare tutto con lo stampo
vsi do enega so prišli sono venuti proprio tutti
pog. dati komu eno okrog ušes appioppare un ceffone a qcn.
pog. eno komu zagosti giocare un tiro a qcn.
vsi za enega, eden za vse tutti per uno, uno per tutti
PREGOVORI:
ena lastovka ne naredi pomladi una rondine non fa primavera - ērgo
A) cong. torej
B) m invar. redko, šalj. sklep, zaključek:
giungere, venire all'ergo priti do zaključka - esasperazione f
1. ogorčenost, razsrjenost:
portare qcn. all'esasperazione koga spraviti v ogorčenost
essere al colmo dell'esasperazione biti na višku ogorčenosti
2. poslabšanje, poostritev, povečanje:
il progresso del male portò all'esasperazione della sofferenza napredovanje bolezni je privedlo do povečanja bolečin - ēssere*1
A) v. intr. (pres. sono)
1. biti, obstajati:
Dio è Bog je
Dio non è Boga ni
bisogna prendere la vita com'è življenje je treba jemati tako, kot je
non ci (vi) sono uomini perfetti popolnih ljudi ni
2. živeti:
c'era una volta živel je nekoč
Carlo Rizzi del fu Giuseppe pravo Karlo Rizzi, sin pokojnega Jožefa
3. biti, zgoditi se:
sarà quel che sarà kar bo, pa bo
che sarà di me? kaj bo z mano?
che ne è stato di Pietro? kaj se je zgodilo s Petrom?
4. biti, priti:
fra due ore siamo in città v dveh urah smo v mestu
un attimo e sono da lei samo trenutek, prosim, pa bom pri vas
ci siamo! zdaj pa zares! tu smo!
ci sei? pren. pog. jasno?
5. biti; nahajati se, živeti v:
allora, sei del numero anche tu? no, ali greš zraven?
essere al sicuro biti na varnem
essere nei guai biti v škripcih
siamo alle solite! pa smo spet tam!
essere altrove pren. biti raztresen, biti odsoten
che ora è? koliko je ura?
da qui a casa ci sono due chilometri od tod do doma sta dva kilometra
6. biti (kot kopulativni glagol):
la balena è un mammifero kit je sesalec
come se niente fosse meni nič tebi nič
7. pog. tehtati:
il pane è un chilo kruha je kilogram, kruh tehta en kilogram; pog. stati:
quanto è in tutto? sono circa diecimila lire koliko je (znese) vse skupaj? približno deset tisoč lir bo
B) (v raznih predložnih zvezah)
1. (s predlogi in, di, da za označevanje pripadnosti, izvora, snovi)
essere in buono, in cattivo stato biti v dobrem, slabem stanju
essere in gran numero biti v velikem številu
essere in forse, in dubbio biti v dvomu
se fossi in lui če bi bil na njegovem mestu
essere di cattivo umore biti slabo razpoložen
essere di turno biti na vrsti
essere di Trieste biti iz Trsta
questo non è da voi to vam ni podobno
essere di ritorno vračati se
essere da più, da meno več, manj veljati
2. (s predlogom da, a označuje nujnost, možnost, koristnost česa)
è difficile da spiegare, è difficile a spiegarsi težko je to razložiti
è facile da dire, è facile a dirsi lahko je to reči
non c'è nulla da dire ni kaj reči
c'è da piangere človek bi se zjokal
3. (s predlogom per in z nedoločnikom glagola označuje skorajšnje dejanje)
siamo per lasciare la città na tem smo, da zapustimo mesto
4. (s predlogom per omejuje vrednost izraza, ki sledi)
per essere direttore è molto democratico za direktorja je zelo demokratičen
per essere intelligente, lo è inteligenten je, ni kaj
5. v. intr. impers.
è caldo, freddo toplo je, mrzlo je
è come tu dici tako je, kot praviš
beh, sa com'è no, saj veste, kako je s takimi stvarmi - estrēmo
A) agg.
1. zadnji, poslednji:
l'ora estrema zadnja ura
esalare l'estremo sospiro umreti, izdihniti
Estrema unzione relig. sveto olje
estrema destra, sinistra polit. skrajna desnica, levica
2. skrajen, krut:
estremo pericolo huda nevarnost
estrema necessità skrajna sila
PREGOVORI: a mali estremi, estremi rimedi preg. skrajno hude bolezni zahtevajo skrajno huda zdravila
B) m
1. konec, vrhunec, višek, skrajnost:
l'estremo della gioia vrhunec radosti
essere all'estremo delle proprie forze biti na koncu svojih moči
essere agli estremi umirati
lottare fino all'estremo boriti se do zadnjega
PREGOVORI: ali estremi si toccano preg. skrajnosti se rade zbližujejo
2. pl. osnovni podatki - familiarità f
1. familiarnost, domačnost, neprisiljenost, sproščenost:
trattare qcn. con molta familiarità ravnati s kom domače, sproščeno se vesti do koga
2. pren. izkušnja, vedenje:
avere familiarità coi motori spoznati se na motorje - fastidio m (pl. -di)
1. nadloga, sitnost, neprijetnost:
dare, recare fastidio a qcn. biti komu v nadlego
darsi fastidio prevzeti nadležno nalogo
2. odpor, občutek zoprnosti:
avere fastidio di un lavoro, di una persona čutiti odpor do kakega dela, do osebe - fēccia f (pl. -ce)
1. usedlina; droži:
bere il calice sino alla feccia pren. izpiti grenko kupo do dna
2. pren. svojat, sodrga:
la feccia della società sodrga - fibra f
1. vlakno:
fibre vegetali rastlinska vlakna
fibre tessili tekstilna vlakna
fibre sintetiche sintetična vlakna
2. tehn. fiber:
valigia di fibra kovček iz fibra
3. pren. notranjost:
giungere alle più nascoste fibre prodreti do najskrivnejše notranjosti
4. telesna zgradba, konstitucija:
uomo di forte fibra človek krepke konstitucije
5. energija, moč:
uomo senza fibra slabič, šleva - finezza f
1. tenkost, drobnost, finost:
la finezza di un tessuto finost, rahlost tkanine
2. pren. ostrina, ostroumnost, prodornost:
finezza di mente ostroumnost
finezza di udito ostrina sluha
3. prefinjenost, finesa, uglajenost, nežnost:
intaglio eseguito con grande finezza izredno fino izdelana rezbarija
trattare qcn. con finezza uglajeno se vesti do koga
4. prijaznost, ljubeznivost:
mi hanno circondato di finezze obsuli so me z ljubeznivostmi - fobia f
1. psihiatr. fobija
2. pog. odpor, antipatija:
avere la fobia della matematica imeti odpor do matematike