pōco
A) avv. (po')
1. malo; slabo:
ci vedo e sento poco slabo vidim in slišim
sta poco bene ne počuti se prav dobro
mi tratterrò poco ostal bom malo časa, kratek čas
né molto né poco sploh ne
non poco precej
poco o nulla zelo malo
a poco a poco počasi
2.
un poco, un po' nekoliko; no, torej (emfatično)
ho dormito un bel po' malo sem spal
vedi un po' di combinare qualcosa daj no, stori kaj!
B) agg.
1. malo:
spendere poco denaro porabiti malo denarja
avere poca pazienza imeti malo potrpljenja
essere di poche parole biti redkobeseden
comprare qcs. a poco prezzo kaj poceni kupiti
2. (v eliptičnih izrazih)
a ogni poco zelo pogostoma
ci corre poco pren. ni velike razlike
a dir poco vsaj
per poco skoraj:
per poco non cadevo skoraj bi padel
c'è poco da ridere tu ni nič smešnega
da poco nevažen, nepomemben, majhen
ci vuol poco a lahko je...:
ci vuol poco a capirlo lahko je razumeti
C) pron. malo (po številu, meri):
pochi ma buoni malo nas (jih) je, a smo (so) dobri
Č) m sing. (po')
1. malo (majhna količina):
il poco che guadagno mi basta tisto malo, kar zaslužim, mi zadostuje
ci vuole un po' di buon senso treba je le malo zdrave pameti
2.
po' po' di precej:
ci vuole un po' po' di coraggio a farsi vedere potrebno je kar precej poguma, da se pokaže v javnosti
niente po' po' di meno che nič manj kot, nihče drug kot, sam:
è venuto niente po' po' di meno che il ministro prišel je nihče drug kot minister
D) m, f invar.
un poco, una poco di buono, dei pochi di buono malovrednež, malovrednica, pridanič
Zadetki iskanja
- podélati (-am)
A) perf.
1. finire il lavoro
2. nareč. consumare
3. (predelati) trasformare, lavorare
4. (umazati z iztrebki) sporcare (defecando)
B) podélati se (-am se) perf. refl.
podelati se v hlače farsela addosso (tudi pren.)
vulg. na tvoje mnenje se podelam sul tuo parere ci caco sopra - pogúm (-a) m coraggio, animo, audacia, ardimento; cuore; baldanza, fierezza, gagliardia; pren. fegato:
slepi, nori pogum il coraggio della disperazione; coraggio cieco, coraggio da matti
levji pogum coraggio da leone
dobiti pogum (opogumiti se) prendere coraggio, farsi cuore
zgubiti pogum perdersi di coraggio, di cuore, d'animo; scoraggiarsi
nisem imel dovolj poguma, da bi mu povedal strašno novico non mi è bastato l'animo di dargli la terribile notizia
nima poguma non gli basta il cuore
le pogum!, kar s pogumom! su, coraggio!
pogum velja! coraggio ci vuole! - porábiti (-im) | porábljati (-am) perf., imperf.
1. consumare; finire, esaurire; ekst. mangiare; spendere, impiegare:
porabili smo vse olje in kruh abbiamo finito l'olio e il pane
porabiti ves denar spendere tutti i soldi
2. (izraža čas dejanja) metterci, impiegare:
do vrha je porabil dve uri ci ha messo due ore fino alla cima
3. (oguliti) logorare (il vestito) - posvítati se (-a se) perf. impers. pren. capire, intendere:
dolgo je potreboval, da se mu je posvitalo ci volle molto tempo perché capisse - potrébno adv.
1. necessariamente
2. (v povedni rabi) je (ni) potrebno ... (non) è necessario, (non) occorre, (non) bisogna:
potrebno je, da greš tja bisogna che tu ci vada
o tem ni potrebno več govoriti della cosa non occorre, non è più il caso di parlare - potrebováti (-újem) imperf.
1. aver bisogno di; bisognare; volerci; ekst. amare:
potrebovati denar aver bisogno di soldi
potrebovati papir in pero za pisanje aver bisogno di carta e penna per scrivere
potreboval je precej časa, da je razumel gli ci volle un bel po' (di tempo) per capire
rastline potrebujejo veliko vlage le piante amano l'umidità
2. necessitare di; reclamare; volere; servire:
avto potrebuje generalno popravilo la macchina reclama una revisione
bolnik, ki potrebuje veliko nege un malato che vuole molte cure
potrebujete še kaj? serve altro?, ha bisogno di altro? - povést (-i) f
1. lit. racconto:
zgodovinska povest racconto storico
okvirna povest racconto a cornice
2. storia:
to je pa dolga povest (questa) è una storia lunga, ci sarebbe molto da raccontare
pren. stara povest una vecchia storia, la solita solfa - poznáti (-ám)
A) perf.
1. conoscere; praticare:
poznati koga iz otroških let conoscere qcn. fin dall'infanzia
poznati mnogoženstvo praticare la poligamia
2. conoscere, sapere, padroneggiare:
poznati pot sapere la strada
za prevajanje je treba dobro poznati oba jezika per tradurre bisogna sapere bene ambedue le lingue
3. pren. conoscere qcn., avere dimestichezza con qcn.
4. pren. (ozirati se na koga, upoštevati koga) conoscere qcn., aver riguardo di qcn., tener conto di qcn.:
prijatelja pozna samo, kadar ga potrebuje tiene conto dell'amico solo quando ne ha bisogno
5. pren. (z nikalnico)
ne poznati mej non conoscere limiti, essere sconfinato
ne poznati mere essere smodato
ne poznati milosti essere spietato
ne poznati olike essere screanzato, maleducato
pog. nobenega heca ne poznati essere troppo serio, non saper stare allo scherzo
pren. ne poznati šale non scherzare; non avere senso dell'umorismo
če to narediš, te ne poznam več se lo fai, non ne voglio più sapere di te
poznati koga po imenu conoscere qcn. di nome
poznati koga kot slab denar, kot svoj žep conoscere qcn. come le proprie tasche
B) poznáti se (-am se) perf. impers., perf. refl. vedersi; conoscersi
1.
pozna se mu, da ni spal si vede che non ha dormito
po govorici se mu pozna, da ni domačin dalla parlata si vede che non è del luogo
2.
tega ne bom končal do roka, saj se poznam non lo finirò in tempo, mi conosco bene
škoda besed, saj se poznamo non ne parliamo, tanto ci conosciamo bene
delu se pozna hitrica si vede che il lavoro è stato fatto in gran fretta
pog. leta se mu res ne poznajo non dimostra gli anni che ha, porta bene gli anni
PREGOVORI:
po delu se mojster pozna l'opera loda il maestro - pozzo m
1. vodnjak:
pozzo artesiano arteški vodnjak
pozzo petrolifero naftna vrtina
2. jama, jašek:
pozzo di bordo navt. kontejner za vodo
pozzo delle catene navt. jama za sidra
pozzo nero gradb. gnojna jama
pozzo della scala gradb. stopniščno okno
pozzo della sentina navt. podladje
3. pren. obilica, kup, množina:
guadagnare un pozzo di quattrini zaslužiti goro denarja
pozzo di scienza pren. velikan učenosti
qui ci vuole il pozzo di S. Patrizio tukaj je potrebno neizčrpno bogastvo - právljica (-e) f
1. lit. fiaba; ekst. favola:
ljudske, Andersenove pravljice le fiabe popolari, di Andersen
živalske pravljice favole
2. pren. storia, storiella:
njegovim pravljicam nihče več ne verjame alle sue storielle non ci crede nessuno
morda pa je le nekaj resnic v pravljicah o njem forse ci sarà un granello di verità nelle chiacchiere sul suo conto
3. favola, frottola, panzana:
take pravljice pripoveduj komu drugemu queste frottole raccontale a un altro
4. leggenda:
podatki, ki potrjujejo pravljico, da so tu nekdaj živeli Huni dati che confermano la leggenda secondo cui qui avrebbero vissuto gli unni - pravzapráv adv. veramente, a dire il vero, in fondo, in effetti, in sostanza; insomma:
moški ste pravzaprav vsi enaki voi uomini siete in fondo tutti uguali
sprašujem se, kaj pravzaprav tukaj iščem mi domando cosa diavolo ci faccio qui - precéj adv. molto, tanto, assai, parecchio; abbastanza; notevolmente, discretamente; piuttosto; un po':
precej dobro abbastanza bene
precej daleč abbastanza, piuttosto lontano
precej zaslužiti guadagnare discretamente
bilo nas je precej eravamo in tanti
precej ljudi molta gente
potrebno je kar precej poguma, da se pokaže v javnosti ci vuole un bel po' di coraggio a mostrarsi in pubblico
pog. biti precej doma v čem intendersi di qcs.
biti precej pri denarju avere soldi a palate
precej slabo malaccio, maluccio
precej star vecchiotto
precej vlažen umidiccio
precej zgodaj presto, prestino - préj
A) adv.
1. (v krajšem času, hitreje) prima:
priti prej na delo venire prima al lavoro
čim prej greš, tem bolje prima te ne vai, e meglio è
čim prej quanto prima
knjige je treba čim prej vrniti i libri devono essere, vanno restituiti quanto prima
vrni se prej ko mogoče torna quanto prima, al più presto
malo prej poc'anzi
2. (izraža predhodnost, preteklost dejanja) prima, dinanzi; sopra:
prej premisli, potem stori prima pensa e poi agisci
zdaj govoriš, prej si pa molčal adesso parli, prima invece sei stato zitto
prej bi bil premislil avresti dovuto pensarci prima
dan prej il giorno prima
moja mama se je prej pisala Slataper prima (di sposarsi), mia madre si chiamava Slataper
3. (izraža večjo verjetnost) prima (che, di), piuttosto che, anziché:
dal bi vse na svetu prej kot svojo svobodo darei tutto al mondo prima della mia libertà
4. (z 'vse' izraža močno zanikanje) tutt'altro, anzi:
nikoli si nista bila prijatelja, vse drugo prej non sono stati mai amici, anzi
prej ali slej pride streznjenje prima o poi viene il disinganno
prej imenovani il sopraddetto
prej navedeni il sopraindicato
prej omenjeni il sopraccennato, il soprammenzionato
PREGOVORI:
kdor prej pride, prej melje chi prima arriva meglio macina
B) préj ko konj.
1. (v časovnih stavkih) prima che, prima di:
vojne bo konec, prej ko mine leto la guerra finirà prima che passi un anno
2. (v primerjalnih odvisnikih) prima:
prej ko začnemo, prej bomo nehali prima si comincia e prima ci si sbriga - prejój inter.
1. ahimé, ahinoi:
O joj prejoj, kaj si storil! ahimé, che cosa hai fatto?!
2. (za izražanje mučnosti)
tolkli so po nas, da je bilo prejoj ci picchiarono di santa ragione - prenágniti (-em) perf.
1. inclinare dall'altra parte (tudi ekst.)
2. knjiž. (pregovoriti) convincere, persuadere; indurre:
poskušal ga je prenagniti, a se mu ni posrečilo aveva tentato di convincerlo, ma non ci riuscì - prēndere*
A) v. tr. (pres. prēndo)
1. prijeti, zgrabiti; vzeti, jemati:
prendere in braccio vzeti v naročje
prendere il toro per le corna pren. zgrabiti bika za roge
prendere qcn. per il bavero zgrabiti koga za ovratnik; pren. iz koga se briti norca
prendere qcn. per il naso pren. koga voditi za nos
prendere qcn. per il collo pren. koga zgrabiti, držati za vrat
prendere qcn. per il culo, per i fondelli iz koga se norčevati; ekst. koga prevarati
prendere di mira qcn. pren. na koga se spraviti
prendere di peso sunkoma dvigniti
prendere di petto qcs., qcn. odločno se lotiti (česa, koga)
prendere qcn. di punta pren. komu se odločno zoperstaviti
un tipo da prendere con le molle človek, s katerim je treba ravnati v rokavicah
2. vzeti, jemati; priskrbeti si
3. vzeti, jemati; dobiti; prejemati:
prendere uno stipendio misero prejemati bedno plačo
prenda pure (v vljudnostnih frazah) le vzemite! postrezite si!
o prendere o lasciare vzemi ali pusti!
prendere in affitto vzeti v najem, najeti
prendere in prestito sposoditi si
prendere lezioni (da) hoditi na inštrukcije, na učne ure (k)
prendere esempio, ammaestramento (da) zgledovati se (po), učiti se (od)
4. vzeti, jemati; nositi s seboj
5. peljati se (s čim):
prendere il treno peljati se z vlakom
6. dvigniti, iti po:
vado a prendere la bambina all'asilo grem po hčerko v vrtec
7. ukrasti
8. prijeti, ujeti, uloviti:
prendere all'amo pren. ujeti na trnek
prendere un granchio pren. hudo ga polomiti
prendere due piccioni con una fava pren. ujeti dve muhi na en mah
prendere nella rete pren. dobiti, ujeti v svoje mreže
9. ujeti, zalotiti:
prendere qcn. in fallo, in flagrante, con le mani nel sacco zalotiti koga pri dejanju, na delu
prendere qcn. in castagna pren. zalotiti koga na delu; ujeti koga pri napaki
10. osvojiti, zavzeti:
prendere d'assedio oblegati
prendere d'assalto osvojiti v naskoku
prendere una donna občevati z žensko
11. pren. lotiti, lotevati se:
fu preso dalla paura lotil se ga je strah
12. zavzeti, zavzemati
13. slikati, fotografirati
14. izmeriti; oceniti, ocenjevati:
prendere la lunghezza di qcs. izmeriti dolžino česa
prendere le misure vzeti mere
15. pren. občevati, ravnati (s):
prendere qcn. per il suo verso ravnati s kom na najprimernejši način
prendere qcn. con le buone, con le cattive biti s kom prijazen, osoren
16. vzeti, jemati; najemati:
prendere alle proprie dipendenze, a servizio vzeti v službo
prendere qcn. con sé vzeti koga s seboj
prendere qcn. in casa sprejeti koga v goste
prendere a bordo vkrcati
prendere in moglie, per marito vzeti za ženo, za moža
17. iti (po), kreniti:
prendere la direzione giusta iti v pravo smer
non so che strada prendere ne vem, po kateri poti naj grem
prendere un dirizzone pren. hudo se zmotiti, pošteno ga polomiti
18. užiti, uživati (hrano, pijačo); vdihniti, zadihati:
prende qcs.? (v vljudnostnih frazah) smem s čim postreči?
prendere un tè popiti čaj
prendere una boccata d'aria iti malo na zrak
19. privzeti:
prendere la forma (di) privzeti obliko, podobo (česa)
prendere di dišati (po), imeti okus (po)
20. navzeti se; biti podoben:
un'abitudine che ho preso da mio nonno navada, ki sem se je navzel od starega očeta
prendere tutto da qcn. biti komu popolnoma podoben
21. vzeti, jemati (razumeti):
prendere alla lettera vzeti dobesedno
prendere qcs. in considerazione kaj upoštevati
prendere in esame kaj preiskati
22. imeti za:
prendere tutto per oro colato pren. vzeti vse za suho zlato
ti avevo preso per un uomo serio imel sem ta za resnega človeka; ekst. zamenjati:
prendere fischi per fiaschi, prendere lucciole per lanterne jemati rog za svečo, zamenjati dvoje stvari, ušteti se pri čem
per chi mi prendi? za koga me imaš?
23.
prendere una decisone skleniti
prendere un provvedimento sprejeti ukrep
24.
prendere la febbre dobiti vročino
prendere il raffreddore prehladiti se
25. dobiti jih, prejeti udarec:
prendere un sacco di legnate dobiti poštene bunke
prenderle, prenderne pog. fasati jih
26.
prendersi cura di qcn. di qcs. ukvarjati se s kom, s čim
prendersi gioco di qcn., di qcs. norca se delati iz koga, česa
prendersi pensiero di qcn., di qcs. poskrbeti za koga, za kaj
27. (v vrsti izrazov je pomen določen s samostalniškim predmetom s členom ali brez njega):
prendere l'abito, l'abito religioso, la tonaca relig. postati duhovnik, redovnik; pomenišiti se
prendere il velo relig. ponuniti se, postati redovnica
prendere abbaglio, un abbaglio (z)motiti se
prendere l'aire pognati se, kreniti
prendere l'avvio začenjati se
prendere alloggio stanovati
prendere casa, domicilio nastaniti se
prendere cappello biti užaljen, ujeziti se
prendere colore pobarvati se
prendere il comando prevzeti poveljstvo
prendere consiglio posvetovati se
prendere commiato posloviti se
prendere fiato oddahniti si, priti do sape
prendere forza okrepiti se
prendere fuoco vneti se (tudi pren.);
prendere la fuga pobegniti
prendere impegno, un impegno obvezati se
prendere il largo zapluti na odprto morje; pren. pobegniti
prendere terra pristati
prendere il lutto črno se obleči
prendere la mano a qcn. zbezljati; uiti komu z vajeti
prendere la mossa začeti
prendere nota zabeležiti
prendere origine izvirati, začeti se
prendere parte (a) udeležiti, udeleževati se (česa)
prendere piede pren. uveljaviti, uveljavljati se; udomačiti se
prendere possesso di lastiti si
prendere posto sesti
prendere atto vzeti, jemati na znanje
prendere quota poleteti, dvigniti se (tudi pren.);
prendere la rincorsa vzeti zalet
prendere sonno zaspati
prendere tempo odlašati; obotavljati se
prendere una cotta zaljubiti se, zatrapati se
prendere coraggio, animo, cuore opogumiti se
prendere paura ustrašiti se
prendere gusto, piacere a qcs. uživati v čem
prendere una sbornia napiti se
prendere vigore okrepiti, ojačati se
prendersi le vacanze, le ferie vzeti dopust, iti na počitnice
prendere voga pren. razširiti se; uveljaviti, uveljavljati se
prendere il volo odleteti (tudi pren.);
prendere forma izoblikovati se
prendere un bagno okopati se
prendere il sole sončiti se
28.
prendere a gabbo zasmehovati (koga), rogati se (komu);
prendere in giro, in gioco norca se delati (iz)
prendere in parola verjeti (komu); držati, prijeti koga za besedo
29.
prenderla, prendersela odzivati se, reagirati:
non so come la prenderà ne vem, kako bo reagiral
prenderla, prendersela con qcn. jeziti se na koga
prendersela skrbeti; vzeti, jemati, gnati si k srcu:
non prendertela troppo! ne ženi si preveč k srcu!
B) v. intr.
1. zaviti (v), kreniti (na):
prendere a destra zaviti na desno
prendere per i campi kreniti po njivah
2. (prendere a + nedoločnik) začeti:
prendere a narrare začeti pripovedovati
3. prijeti se, pognati korenine
4. zagoreti
5. prijeti se (lepilo ipd.)
6. pog.
che ti prenda un accidente! naj te vrag vzame!
C) ➞ prēndersi v. rifl. (pres. ci prendiamo)
1. sporazumeti se; dogovoriti, dogovarjati se
2. spreti se; stepsti se:
prendersi a parole skregati se
prendersi a botte stepsti se, skočiti si v lase
3.
prendersi (per) prijeti se, zgrabiti se (za)
4.
prendersi a benvolere spoprijateljiti se; zaljubiti se
prendersi in antipatia postati si zoprn - preonegáviti (-im) perf. pren. (s širokim pomenskim obsegom)
treba je še marsikaj preonegaviti ci sono ancora tante faccende da sbrigare
preonegaviti koga, da bo verjel convincere, persuadere qcn.
hudo bo, če se ta reč ne preonegavi se la cosa non si risolve, saranno guai - preparare
A) v. tr. (pres. preparo)
1. pripraviti, pripravljati (tudi ekst.):
preparare il terreno pren. pripravljati teren
2. pren. prinesti, prinašati:
chissà cosa ci preparano gli anni a venire kdove, kaj nam bodo prinesla prihodnja leta
B) ➞ prepararsi v. rifl. (pres. mi preparo) pripraviti, pripravljati se (tudi ekst.) - prepévati (-am) imperf.
1. cantare:
veselo prepevati cantare allegramente
prepevati kot slavček cantare divinamente, come un usignolo
prepevati od sreče cantare dalla felicità
prepevati otroku uspavanke cantare ninne-nanne al bambino
v borih prepeva veter i pini mormorano al vento
pren. prepevaj to svoji ženi questo va' a raccontarlo ad altri
prepevati komu slavo esaltare, magnificare, levare uno ai sette cieli
prepevati v domačem zboru cantare nel coro locale
2. cantare (uccelli):
kosi, murni prepevajo i merli, i grilli cantano
pren. v teh krajih pogosto prepeva rdeči petelin da queste parti ci sono molti incendi