cicca2 f
1. čik, ogorek; pog. šalj. cigareta, čik:
mi dai una cicca? ali mi daš čik?
2. pren. ničvredna stvar:
non valere una cicca biti brez vrednosti, ne veljati piškavega oreha
Zadetki iskanja
- cigaréta (-e) f sigaretta; šalj. cicca; žarg. bionda:
lahke, močne cigarete sigarette leggere, forti
cigarete s filtrom, brez filtra sigarette col filtro, senza filtro
domače, tuje cigarete sigarette nazionali, estere
škatlica cigaret pacchetto di sigarette
doza za cigarete portasigarette
kaditi cigareto fumare una sigaretta
žarg. pokaditi cigareto hašiša farsi uno spinello - ciglio m (m pl. -gli, f pl. -glia)
1. (pl. -glia) trepalnica:
non batter ciglio pren. ne treniti z očesom
in un batter di ciglio v trenutku
a ciglio asciutto pren. brez jokanja, brez solz
2. (pl. -glia) obrv:
aggrottare le ciglia namrščiti se
3. (pl. -gli) rob:
il ciglio della strada rob ceste
4. (pl. -glia) biol. migetalka - coda f
1. rep:
rizzare la coda pren. spet se opogumiti, dvigovati greben
abbassare la coda znižati ton
andarsene con la coda fra le gambe pren. stisniti rep med noge
avere la coda di paglia pren. zavedati se, da nimaš prav
il diavolo ci ha messo la coda pren. tu ima hudič svoje kremplje vmes
coda di cavallo anat. konjski rep; konjski rep (lasje)
2. ekst. rep:
la coda di un aereo rep letala
la coda dello sci rep smučke
la coda della cometa rep kometa
vettura di coda železn. vagon na repu vlaka
reparto di coda voj. oddelek na repu kolone
coda della tavola mesto na koncu mize
guardare con la coda dell'occhio gledati s kotički oči
non avere né capo né coda pren. biti brez repa in glave
in coda na repu
3. podaljšek, zadnji del, zaključek (tudi pren.):
la coda della lettera zaključek pisma
la coda polemica di un provvedimento polemika ob sprejetju ukrepa
pianoforte a coda koncertni klavir
abito a coda di rondine frak
4. vrsta:
fare la coda, mettersi in coda čakati v vrsti, postaviti se v vrsto
5. film
la coda della pellicola drobec filmskega traku (pri montaži)
6.
coda di cavallo bot. njivna preslica (Equisetum arvense)
coda di topo bot. svinjski rep (Phleum pratense) - colpo m
1. udarec, strel:
un colpo di pistola strel iz pištole
un colpo di cannone topovski strel
colpo di grazia milostni strel; pren. smrtni udarec
senza colpo ferire brez boja
a colpo sicuro vsekakor, gotovo
PREGOVORI: dare un colpo al cerchio e uno alla botte preg. narediti tako, da bo volk sit in koza cela
2. udarec, sunek:
colpo basso nizek udarec (tudi pren.)
3.
colpo di remi zavesljaj
colpo di telefono telefonski klic
dare un colpo di telefono telefonirati
dare un colpo di spugna a qcs. pren. zbrisati, pozabiti
colpo di mare močen val
colpo di vento sunek vetra
colpo di coda pren. nenadna sprememba, nepričakovan preobrat
colpo di timone pren. nenadna sprememba (v političnem ravnanju)
colpo d'occhio pogled
colpo di fortuna nenadna sreča
colpo di fulmine pren. strela z jasnega; ljubezen na prvi pogled
colpo di scena presenetljiv preobrat
colpo di testa nepremišljeno dejanje
di colpo nenadoma
sul colpo takoj
tutto d'un colpo naenkrat, nenadoma
4.
colpo apoplettico, colpo med. kap
ti venisse un colpo! šalj. vrag te pocitraj!
colpo di sole sončarica
colpo d'aria lahen prehlad
5. pren. udarec, nepričakovan dogodek:
la morte di papà è stata un duro colpo per tutti noi očkova smrt je bila hud udarec za nas vse
fare colpo narediti vtis, zbuditi zanimanje, občudovanje
colpo giornalistico senzacionalna časopisna novica, prvo poročanje, scoop
6. podvig, drzno dejanje, udar:
fare un colpo izvršiti drzno dejanje
un colpo da un miliardo milijardni rop
colpo mancino, gobbo, da maestro mojstrski podvig
colpo di mano prevratniško dejanje, nenaden poseg
colpo di stato državni udar - combinare
A) v. tr. (pres. combino)
1. sestaviti, sestavljati; združiti, združevati; spojiti, spajati:
non combinare il pranzo con la cena pren. bedno živeti, komaj loviti konec s koncem
2. kem. spojiti, spajati
3. skleniti, sklepati; organizirati:
combinare un affare skleniti posel
4. pog. storiti, narediti:
combinare guai, pasticci; combinarne di tutti i colori pren. kaj skuhati, skuhati jo
l'hai combinata grossa! lepo godljo si napravil, lepo kašo si skuhal!
non combinare nulla brez haska se truditi
B) v. intr. ujemati se (tudi pren.)
C) ➞ combinarsi v. rifl. (pres. mi combino)
1. kem. (skupaj) reagirati
2. dogovoriti, dogovarjati se - commento m
1. razlaga, tolmačenje, komentar:
commento a un incontro di calcio komentar nogometne tekme
2. pripombe, pojasnila, glose:
commento a Dante pripombe k Danteju
3. pren. pripomba, opazka, kritika:
si alzò e uscì dalla sala senza commenti vstal je in brez komentarja zapustil dvorano
4.
commento musicale film glasbeni komentar, spremljevalna glasba
commento parlato film govorjeno besedilo - cōmodo2 m
1. udobnost, ugodnost, komoditeta:
i comodi della vita življenjske ugodnosti
fare il proprio comodo delati, kar ti prija
2. prid, korist:
trovare il proprio comodo in qcs. najti svojo korist v čem
con comodo, con tutto comodo brez naglice, ob primernem času
soluzione comoda primerna rešitev - complēsso
A) agg.
1. sestavljen:
proposizione complessa jezik razširjeni stavek
2. raznovrsten; zapleten, težaven; kompleksen
3. mat. kompleksen
B) m
1. celota:
in complesso, nel complesso v celoti, na splošno
2. industrijski gigant, kompleks
3. ansambel:
complesso corale, strumentale pevski zbor, instrumentalni ansambel
4. mat. kompleks
5. psihiatr. kompleks:
senza complessi brez kompleksov - complimento
A) m poklon (izraz spoštovanja ali občudovanja), čestitka; kompliment:
visita di complimento vljudnostni obisk
ma che bel complimento! iron. prijaznost pa taka!
non fare complimenti odločno, brez okolišenja ravnati
non c'è tempo per i complimenti ni časa za slepomišenje, sprenevedanje
B) pl. inter. čestitamo!, bravo! (tudi iron.):
hai combinato un bel pasticcio: complimenti! lepo si skuhal: bravo! - consumare1
A) v. tr. (pres. consumo)
1. (distruggere, sciupare) porabiti; oguliti; zapraviti (tudi pren.):
consumare l'abito oguliti obleko
consumare il tempo inutilmente nekoristno zapravljati čas
2. rabiti, trošiti; jesti; piti; konsumirati, zaužiti; hraniti se (tudi absol.):
consumare l'acqua porabiti vodo
la macchina consuma poco vozilo malo troši, žre
consumare i pasti in casa doma se hraniti
nel locale non si può rimanere senza consumare v tem lokalu ne moreš ostati brez konsumacije
consumare il pane e il vino relig. maševati, opraviti sveto daritev
B) ➞ consumarsi v. rifl. (pres. mi consumo) obrabiti, obrabljati se; pren. žreti se; koprneti:
consumarsi di rabbia žreti se od jeze
consumarsi d'amore koprneti - convinzione f
1. prepričanje:
acquisire una convinzione prepričati se, priti do prepričanja
fare una cosa senza convinzione delati kaj brez velikega navdušenja, brezvoljno
2. pl. prepričanje, načela:
convinzioni politiche, religiose politično, versko prepričanje - costare
A) v. intr. (pres. cōsto) stati; veljati:
costare caro, salato, un occhio della testa, l'osso del collo pog. veliko stati
costi quel che costi naj stane, kar hoče
B) v. intr., v. tr. pren. stati; veljati; zahtevati:
lavorare bene costa fatica brez muje se še čevelj ne obuje - cvènk1 (cvénka) m
1. pren. soldi (sonanti)
2. suono
PREGOVORI:
brez cvenka ni plenka chi non ha soldi non vada al mercato - čáj (-a) m
1. tè; tisana, decotto, infuso:
pravi, ruski čaj tè nero
kamilični, lipov, žajbljev čaj tisana di camomilla, di tiglio, di salvia
čaj z rumom, z limono tè col rum, col limone
pog. čaj brez tè liscio
odvajalni čaj decotto lassativo
prsni čaj infuso pettorale
skodelice za čaj tazze da tè
2. (popoldansko družabno srečanje) tè:
čaj ob petih il tè delle cinque - četvérec (-rca) m
1. šport.
četverec s krmarjem, brez krmarja quattro con, quattro senza (timoniere)
2. mat. tetraedro - čévelj (-vlja) m
1. scarpa; calzatura:
čevlji žulijo le scarpe sono strette
nositi, obuti, sezuti čevlje portare, mettere, togliersi le scarpe
boksasti, lakasti čevlji scarpe di vitello, di vernice
nizki, visoki čevlji scarpe basse, alte
ortopedski, otroški, planinski, smučarski čevlji scarpe ortopediche, da bambino, scarpe da montagna, scarponi da sci
krema za čevlje lucido, crema per scarpe
krtača za čiščenje čevljev spazzola da scarpe
žlica za čevlje calzatoio, corno
čistilec čevljev lustrascarpe
tovarna čevljev calzaturificio
trgovina s čevlji negozio di calzature
pren. dati koga na čevelj, na konec čevlja buttar fuori qcn.
pog. kje tišči čevelj? cos'è che non va?
2. nareč. stivale:
čevlji z mehkimi golenicami stivali con gambali flosci
3. teh. scarpa, fodera; elektr. terminale del polo
4. (dolžinska mera) piede
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
med. mavčni čevelj ingessatura della gamba
hist. španski čevelj (mučilna naprava) stivaletto maltese
PREGOVORI:
le čevlje sodi naj kopitar a ciascuno il suo mestiere
brez muje se še čevelj ne obuje nulla si acquista senza fatica, eccetto sporcizia ed unghie lunghe - člôvek (-éka) m pl. ljudje
1. uomo:
razlika med človekom in živaljo la differenza fra l'uomo e l'animale
2. (oseba) uomo:
človeka vredno življenje vita degna dell'uomo
(kot nagovor) ali te ni sram, človek božji! non ti vergogni, benedett'uomo!
pameten, pošten človek uomo saggio, onesto
(oseba kot nosilec časovno, krajevno itd. povezane skupine)
evropski, renesančni človek l'uomo europeo, del Rinascimento
gledališki, poslovni človek uomo di teatro, d'affari
delovni človek lavoratore
3. nareč. (zakonski mož) uomo, marito:
kje je tvoj človek? dov'è il tuo uomo, tuo marito?
4. (izraža nedoločeno osebo v zaimenski rabi) uno; si (impers.):
hudo je, če človek nima strehe è grave se uno è senza tetto, quando si è senza tetto
človek bi dejal, da to ni res uno direbbe che non è vero, direi che non è vero
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
domač človek connazionale
publ. mali človek uomo della strada, uomo comune, uomo qualunque
pren. to je naš človek è uno dei nostri
bibl. prvi človek il primo uomo, Adamo
človek starega kova uomo di vecchio stampo
človek na mestu uomo, persona a posto; galantuomo
voj. človek žaba uomo rana, sommozzatore
jur. pravice človeka diritti dell'uomo
antr. pleistocenski človek uomo del pleistocene
človeku podobne opice scimmie ominidi
pren. živ človek ga ni videl non l'ha visto nessuno
pren. reči si vse, samo ne človek coprirsi d'insulti
PREGOVORI:
človek brez žene je kakor soba brez stene uomo senza moglie è uomo senza capo
človek obrača, Bog obrne l'uomo propone e Dio dispone
človek se uči na napakah sbagliando s'impara
kakršen človek, takšna beseda gli uomini si conoscono al parlare, e le campane al suonare
kar trezen človek misli, pijan govori in vino veritas
obleka (ne) dela človeka l'abito (non) fa il monaco - čŕta (-e) f
1. linea; riga, rigo:
narediti, potegniti črto tirare una linea
debela, tanka črta linea grossa, sottile
navpična, poševna, vodoravna črta linea verticale, obliqua, orizzontale
cikcakasta, kriva, ravna črta linea zigzagante, curva, diritta (retta)
vzporedna črta (linea) parallela
muz. notna črta rigo musicale
pog. nogavice brez črte calze senza cucitura
2. (črti podobna zareza) linea:
črte na dlani, na roki linee della mano
črte obraza, na obrazu lineamenti, tratti
3. (vrsta, linija) fila; linea; voj.
bojna, obrambna črta prima linea, linea difensiva
4. (obris, kontura) linea, contorno
5. gled. cancellazione (del testo)
6. (osnovna značilnost, poteza) tratto, caratteristica
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. napraviti črto čez kaj chiudere definitivamente con qcs.; (onemogočiti) impedire, impossibilitare qcs.
pren. narediti črto pod čem fare il bilancio di qcs.
(opomba) pod črto (nota) in calce, a piè di pagina
pren. propasti, uspeti na celi črti fallire, riuscire su tutta la linea
znajti se na isti črti trovarsi d'accordo, essere dello stesso parere
razvojna črta direttrice, linea di sviluppo
aer. zračna črta linea d'aria
avt. neprekinjena črta striscia continua
jur. demarkacijska črta linea di demarcazione
mat. ulomkova črta linea frazionale
navt. vodna črta linea d'acqua
ločna črta linea d'arco (della bussola; 11° 15')
šport. ciljna, startna črta linea d'arrivo, di partenza - da prep. od, iz, s (z); k (h), pri; ( se spaja z določnim členom; dal = da + il, dallo = da + lo, dalla = da + la, dai = da + i, dagli = da + gli, dalle = da + le)
1. (označuje prostorsko oddaljevanje)
sono partiti da Trieste odpotovali so iz Trsta
contare da 10 insù pren. šteti od 10 navzgor
2. (označuje izvor)
l'ho saputo dai giornali zvedel sem iz časopisov
Leonardo da Vinci (atributivno) Leonardo da Vinci (iz Vincija)
3. (označuje oddaljenost)
dista dalla città una decina di chilometri od mesta je oddaljen kakih deset kilometrov
4. (označuje kraj, prebivanje)
abita dalla zia stanuje pri teti
5. (označuje kraj, premikanje, približevanje)
verrò da te stasera nocoj pridem k tebi
devo andare dal dentista moram k zobarju
6. (označuje kraj, prehod skozi, po)
al ritorno siamo passati da Firenze ko smo se vračali, smo šli skozi Firenze
i ladri sono passati dalla finestra tatovi so vdrli skozi okno
7. (označuje delitev, razdvajanje)
distinguere il grano dal loglio pren. ločiti zrno od plev
8. (označuje kraj v zvezi s predlogom a)
da capo a fondo od začetka do konca
dal primo all'ultimo od prvega do zadnjega
9. (označuje čas trajanja začenši od)
è malato da un mese že mesec dni je bolan
da allora in poi poslej, od takrat
lo spettacolo dura dalle nove alle undici predstava traja od devetih do enajstih
10. (označuje vzrok)
tremare dal freddo tresti se od mraza
scoppiare dalla rabbia počiti od jeze
11. (označuje sredstvo)
riconoscere uno dalla voce prepoznati koga po glasu
chi fa da se, fa per tre kdor sam stori, stori za tri
12. (atributivno)
zoppo da una gamba hrom na eni nogi
cieco da un occhio slep na eno oko
13. (označuje ločevanje, razdvajanje) (atributivno za nekaterimi pridevniki)
lontano dagli occhi, lontano dal cuore daleč od oči, daleč od srca
immune da difetti brez napak
14. (označuje namen, dolžnost) (atributivno)
cavallo da corsa dirkalni konj
macchina da cucire šivalni stroj
15. (označuje lastnost) (atributivno)
vecchio dai capelli bianchi belolasi starec
vita da cani pasje življenje
16. (kot sestavni del imenskega predikata)
essere testardi è da bestia trma je živalska lastnost
non è da te fare queste cose ne spodobi se, da to počneš
17. (označuje način ali predikativni odnos)
vestire da contadini oblačiti se po kmečko
parlare da amico komu govoriti kot prijatelj
battersi da leoni boriti se kot lev
da bambino stavo dai nonni kot otrok sem živel pri starih starših
da grande farò il pompiere ko bom velik, bom gasilec
funge da presidente opravlja dolžnost predsednika
18. (označuje pasivno zgradbo)
è stimato da tutti vsi ga spoštujejo
la casa è stata distrutta dal fuoco ogenj je uničil hišo
19. (označuje vrednost, oceno)
un paio di scarpe da centomila lire par čevljev za sto tisoč lir
una cosa da poco malo vredna stvar; (označuje približnost s predlogom a)
avrà dai quaranta ai quarantacinque anni star je od štirideset do petinštirideset let
20. (uvaja vrsto odvisnih stavkov v nedoločniku)
ero così stanco da non poter stare in piedi bil sem tako utrujen, da me niso noge držale
dammi qualcosa da mangiare daj mi kaj jesti
21. (v prislovnih izrazih)
da vicino od blizu
da lontano od daleč
da parte ob strani, vstran
da per tutto povsod
22. (v predložnih izrazih)
di là da onstran, onkraj
di qua da tostran
fino da od