slábšati (-am)
A) imperf. danneggiare, guastare; peggiorare; esacerbare
B) slábšati se (-am se) imperf. refl. guastarsi; peggiorare; aggravarsi; riacutizzarsi:
vreme se slabša il tempo si sta guastando
bolezen se mu slabša la malattia va peggiorando
Zadetki iskanja
- sladkóren (-rna -o) adj. di, da zucchero, zuccherino, saccarifero:
sladkorna kocka zolletta di zucchero
sladkorna industrija industria saccarifera
sladkorna tovarna zuccherificio
med. sladkorna bolezen diabete
gastr. sladkorna glazura glassa
bot. sladkorna pesa barbabietola da zucchero
med. sladkorni bolnik diabetico
sladkorni trs canna da zucchero - smŕt (-i) f
1. morte; ekst. fine, decesso, dipartita, scomparsa, trapasso:
umreti nasilne smrti fare una brutta fine; morire, perire di morte violenta
obsoditi na smrt condannare a morte
koga na smrt sovražiti avercela a morte con qcn.
pasti junaške smrti morire da eroe
vprašanje življenja in smrti questione di vita o di morte
naravna, navidezna smrt morte naturale, apparente
prerana smrt morte prematura
bela smrt (smrt v snegu) morte bianca
bled, suh ko smrt pallido, magro come un morto
2. teschio, testa di morto;
označiti strup s smrtjo contrassegnare il veleno con un teschio
3. pren. cosa letale, spiacevole, insopportabile, penosa; rovina, fine:
alkohol je zanj smrt per lui l'alcol è letale
4. (v adv. rabi) na smrt da morire, a morte:
na smrt se dolgočasiti annoiarsi da morire
smrt mu je že za petami è prossimo a morire
smrt ga je pobrala è morto,è deceduto
gledati smrti v obraz guardare la morte in faccia
biti obsojen na smrt (živalske, rastlinske vrste) essere condannati a estinguersi, all'estinzione
njega bi bilo treba poslati po smrt è di una lentezza esasperante
pren. pognati, poslati koga v smrt mandare a morire, condannare a morte
boriti se s smrtjo agonizzare; essere sul punto di morire
igrati se s smrtjo rischiare la morte
pog. biti na smrt bolan essere gravemente ammalato
biološka smrt morte biologica
blaga smrt eutanasia
star. črna smrt peste
klinična smrt morte clinica
rel. mučeniška smrt martirio
šport. spirala smrti (smrtni zavoj) spirale della morte
PREGOVORI:
dolga bolezen, gotova smrt malattia lunga, morte sicura
dosti psov je zajčja smrt molti cani sono la morte della lepre - sonno m
1. spanje, sen:
sonno agitato, tranquillo nemirno, mirno spanje
il sonno del giusto spanje pravičnega
il sonno eterno, l'ultimo sonno pren. večno spanje
terapia, cura del sonno spalna terapija
dormire sonni tranquilli pren. mirno spati, živeti mirno
prendere, riprendere sonno zaspati, ponovno zaspati
2. med.
malattia del sonno spalna bolezen, tripanosomiaza
3. spanec, zaspanost:
avere sonno biti zaspan
cadere, cascare dal sonno klecati, padati od utrujenosti
far venire, mettere sonno pren. biti na smrt dolgočasen
4. pren. mir, tišina - spálen (-lna -o) adj. per dormire; (da) letto:
spalni prostori stanze, camere da letto; zona notte
žel. spalni vagon vagone letto
med. spalna bolezen malattia del sonno
spalna čepica berretto da notte
spalna halja vestaglia
spalna srajca camicia da notte
spalna vreča sacco a pelo
urb. spalno naselje (città) dormitorio - specífičen (-čna -o) adj.
1. (poseben, svojevrsten) specifico, particolare:
beseda ima v tej zvezi specifičen pomen in questo contesto la parola ha un significato specifico
med. specifična bolezen malattia specifica
fiz. specifična teža peso specifico
fiz. specifična toplota calore specifico
fiz. specifični upor resistenza specifica
2. (značilen, tipičen) caratteristico, tipico, peculiare - stádij2 (-a) m stadio, fase, grado, stato:
odkriti bolezen v njenem začetnem stadiju scoprire la malattia nel suo stadio iniziale
febrilni stadiji (bolezni) stato febbrile - stakníti2 (-em) | stíkati (-am) perf., imperf.
1. scoprire (frugando); frugare, frugacchiare, rovistare, cercare (tudi ekst.):
stikati za delom, stanovanjem cercare lavoro, alloggio
2. trovare
3. pog. beccare, beccarsi; buscare, buscarsi:
stakniti bolezen, prehlad beccarsi un malanno, un raffreddore
stakniti jo rimaner ferito
prebral je vse, kar je staknil leggeva tutto quanto trovava
stakniti nekaj mesecev zapora buscarsi qualche mese di prigione
sama ne ve, kje je staknila otroka lei stessa non sa chi è il padre
pren. staknil je, kar je iskal s'è preso quel che cercava, quel che si meritava - stárševski (-a -o) adj. parentale:
starševska bolezen malattia parentale - stroncare v. tr. (pres. strōnco)
1. odtrgati, odlomiti; pren. zlomiti; pren. pobrati (bolezen, nesreča):
una grave malattia gli ha stroncato la vita pobrala ga je zahrbtna bolezen
stroncarsi le braccia, le gambe imeti roke, noge trde od utrujenosti
2. pren. zadušiti (upor)
3. pren. raztrgati, ostro kritizirati - superare v. tr. (pres. supero)
1. biti večji, višji, širši, težji, presegati:
la produzione supera il fabbisogno proizvodnja presega potrebe
superare qcn. in altezza, in larghezza, in peso biti višji, širši, težji
superare qcn. di statura biti višji od koga
2. iti, biti čez (tudi pren.); prekoračiti, prekoračevati; prebroditi; prehoditi, prevoziti:
superare il confine iti čez, prekoračiti mejo
superare la quarantina prekoračiti štirideseta leta
superare un fiume prebroditi, iti čez reko
superare grandi distanze prehoditi, prevoziti velike razdalje
3. prehiteti, prehitevati:
superare un veicolo in curva prehiteti vozilo v zavoju
4. pren.
superare qcn. in, per premagati koga v čem
superare in astuzia biti zvitejši od
5. premagati; opraviti, opravljati:
superare un concorso, un esame opraviti natečaj, izpit
superare una malattia, un ostacolo preboleti bolezen, premagati oviro - špánski (-a -o) adj. spagnolo, di Spagna:
španski jezik spagnolo
španska glasba musica spagnola
špansko vino vino di Spagna
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
španska bikoborba corrida
bot. malocvetna španska detelja trifoglino (Dorycnum germanicum)
med. španska bolezen (gripa) spagnola, morbo spagnolo
hist. španska inkvizicija inquisizione spagnola
zool. španska muha cantaride (Lytta vesicatoria)
španska navada spagnolismo
šah. španska otvoritev apertura spagnola
španska stena paravento
bot. španski bezeg lillà, siringa (Syringa vulgaris)
hist. španski čevelj stivaletto malese
španski cigan gitano
voj. španski jezdec cavallo di Frisia
gastr. španski vetrc meringa - takó
A) adv.
1. così; tanto:
poglej, tako se obrni guarda, voltati così
delal je dosti, počival malo, tako je dolgo živel ha lavorato molto, riposato poco e così è vissuto a lungo
bolezen se pojavi nenadoma, tako tudi izgine la malattia si manifesta improvvisamente e così scompare
ni tako neumen, kot se dela non è così stupido come vorrebbe apparire
tako mlada je in lepa è così giovane e bella
2. (izraža nedoločen način) così; (razmeroma slabo) così così:
našel ga je tako, po naključju lo trovò così, per caso
kakšna je bila letina? Taka, ne najboljša com'è stato il raccolto? Così così
3. tako ..., tako ali tako (poudarja dejstvo, ki utemeljuje sklep) tanto:
ne potrebuješ dežnika, ker dež tako ponehuje non hai bisogno dell'ombrello, tanto sta smettendo di piovere
ne bom ti razlagal, saj tako in tako sam veš non ti spiegherò, tanto lo sai da solo; tanto lo sanno tutti che...
4. že tako (poudarja znano dejstvo) altrimenti, peraltro; già:
že tako majhno plačo so mu še zmanjšali la paga, già bassa, gliela ridussero ancora di più
5. (poudarja približnost) così, verso, su, circa:
bilo je tako okoli polnoči sarà stato verso la mezzanotte
tako okrog šestdeset let ima sarà sulla sessantina
6. tako in tako, tako pa tako (za izražanje načina, ki se noče ali ne more imenovati) così e così; questo e quello:
ljudje govorijo tako pa tako, ne vemo pa, kaj je res la gente dice questo e quello, ma non si sa cosa sia vero
7. tako imenovan cosiddetto:
ravnati se po tako imenovanih pravilih igre comportarsi secondo le cosiddette regole del gioco
8. in tako dalje, in tako naprej eccetera, e così via, e via dicendo;
prodaja grozdje, breskve, zelenjavo in tako dalje vende uva, pesche, verdura eccetera
9. tako tudi, prav tako e così pure, come pure:
porcelan je kitajska iznajdba, prav tako smodnik la porcellana è un'invenzione cinese e così pure la polvere da sparo
10. (v povedni rabi izraža stanje znano iz sobesedila) questo, ○, così:
to je tako: če hočeš jesti, moraš plačati le cose stanno così: se vuoi mangiare, devi pagare
kako je z očetom? Tako come sta papà? Così (così)
11. (izraža ustreznost povedanega) così:
pravi, da jo obožuje, a ni tako dice di adorarla ma non è così
če je tako, kot pravite, vas bomo podprli se le cose stanno (così) come dite, avrete il nostro appoggio
(za podkrepitev trditve) tako bo, pa amen sarà così, punto e basta
12. kar tako (za izražanje, da se dejanje zgodi brez določenega vzroka) così:
jokala je kar tako piangeva così
knjigo mi je dal kar tako mi ha dato il libro così, gratis
13. pog. (za izražanje nespremenjenega stanja) così
14. (brez ustreznih pozitivnih lastnosti) così, ○:
te stvari niso kar tako queste non sono cose così (semplici)
njegov nasvet ni kar tako il suo consiglio non è da ignorare, è buono
mož ni kar tako non è uno qualsiasi, è una persona importante
srednja šola ni kar tako la scuola media non è una bagatella, è un osso duro
15. (v medmetni rabi izraža opozorilo, podkrepitev odločitve, trditve) be', allora, dunque, ecco:
Tako. Pred nami je rojstna hiša našega največjega pesnika Ecco. La casa che abbiamo davanti è la casa natale del nostro massimo poeta
16. (v medmetni rabi za izražanje začudenja, nejevolje, zadovoljstva) ah sì, dunque, ecco:
torej tako, vi posedate, mi pa delamo ah sì! Voi ve ne state con le mani in panciolle, mentre noi dobbiamo sfacchinare
tako, pa smo prišli ecco, siamo arrivati!
B) takó konj.
1. tako ... kot, tako ... kakor sia... che, tanto... che, così... come, come... così:
s filmom so bili zadovoljni tako gledalci kot kritiki il film ha avuto successo sia di pubblico che di critica
tako kot živali tudi nekateri ljudje slutijo nevarnost come gli animali, così anche certe persone avvertono il pericolo
2. tako kot, tako kakor (così) come:
držal se je ravno, tako kot drugi se ne stava diritto,(così) come gli altri
jedla je malo, tako kot je bila navajena mangiava poco, come era sua abitudine
3. tako da (za uvajanje načinovnega stavka) così che, per cui, sicché, dimodoché:
delež izvoza raste, tako da znaša že deset odstotkov l'incidenza dell'export è in aumento per cui ammonta già al 10%
4. (v priredju za izražanje vzročno-posledičnega razmerja) (e) così, (e) perciò:
ni pazil na ulice, tako se je zgubil non fece attenzione alle vie e così si perse
5. tako pa (za izražanje nasprotja s povedanim) (così) invece, così, tanto... che; ○:
če bi bil zdrav, bi lahko delal, tako pa ne more se fosse sano, potrebbe lavorare, così invece non può
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
ukvarjal se je z vprašanji mikrobiologije na raznih področjih, tako v medicini, industriji in poljedelstvu si diede a studiare i problemi di come applicare la microbiologia nei vari settori: medicina, industria, agricoltura
iron. tako ne bo šlo così non va
ne morem ga pustiti tako non posso lasciarlo così
tako mi je prišlo, pa sem ga udaril non so cosa m'abbia preso e gli ho menato un pugno
to se samo tako reče è soltanto un modo di dire
ti so, da tako rečem, prišli kot naročeni sono venuti, per così dire, proprio a proposito
če se tako vzame, mu ni nič hudega tutto sommato, non se la cava poi tanto male
denarja tako rekoč ni več i soldi sono, per così dire, spariti
to boš plačal tako ali drugače la pagherai in un modo o nell'altro
pridem tako gotovo, kot tu stojim vengo di sicuro
zgodilo se je, kot sem povedal, tako mi vere (tako mi Bog pomagaj) è successo come ho detto, lo giuro! (vivaddio!)
pog. plača je bolj tako la paga è piuttosto bassa
pog. hiša je bolj tako la casa è piuttosto malandata
pog. videti je malo tako è un po', è piuttosto strambo
PREGOVORI:
kakor si si postlal, tako boš ležal come uno si fa il letto, così dorme
kakor dobljeno, tako zgubljeno il denaro guadagnato facilmente, facilmente si spende
kakor ti meni, tako jaz tebi quel ch'è fatto è reso - têžek | težák (têžka -o)
A) adj.
1. pesante; che pesa (tudi ekst.):
težek kot svinec pesante come il piombo
težek zimski plašč cappotto pesante
težek osemdeset kilogramov di ottanta chili, che pesa ottanta chili
težka industrija industria pesante
2. (ki je iz debelih, velikih sestavnih delov) pesante, massiccio:
težki tovornjaki autocarri pesanti
težko pohištvo mobili massicci
3. (ki izraža telesni napor) pesante:
težki koraki passi pesanti
težko dihanje respiro affannoso
4. (za katerega je potreben velik trud, spretnost) difficile, arduo, faticoso:
težek poklic professione difficile
težka naloga compito difficile, arduo
za seboj ima težek dan ha avuto una giornata faticosa
5. (ki prinaša dosti težav) grave, gravoso, sgradevole; duro; pericoloso:
težka bolezen malattia grave
težka naloga incarico gravoso
težka resnica verità sgradevole
težek poraz dura sconfitta
6. (ki prizadeva bolečino) penoso, grave, brutto:
težka izguba una perdita grave, penosa
težka slutnja un brutto presentimento
7. (ki povzroča neprijetno telesno počutje) pesante:
težek zrak aria pesante
težek molk un pesante silenzio
8. (hud) grave, forte:
težka žalitev offesa grave
težki davki forti tasse
9. (ki ima značilnost v visoki meri) grave; un fior di; un bel po' di:
težek ranjenec ferito grave
težek tat un fior di malandrino
vreči stran težke milijone scialacquare un bel po' di milioni
10. forte; (težko prebavljiv) pesante:
pog. težka hrana cibi pesanti
11. (siten, nadležen) difficile, noioso, molesto, scontroso; ostico:
težek otrok un bambino difficile
pog. težek tip un tipo, un individuo ostico
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pog. zaslužiti težek denar guadagnare bei soldi, un bel po' di soldi
govoriti s težkim glasom parlare con voce fonda
pren. težek kamen se mu je odvalil od srca si è tolto un grave peso dal cuore
pren. služiti težek kruh guadagnarsi il pane a costo di grandi sforzi
pren. človek, težek milijone uno che ha molti milioni
rel. dajati težek odgovor pred Bogom macchiarsi di gravi colpe davanti a Dio
pren. zadati čemu težek udarec infliggere un grave colpo a qcs., colpire gravemente qcs.
pren. prizadeti težko rano komu colpire gravemente qcn.
imeti težko sapo avere il respiro pesante, affannoso
pren. veke so mu postale težke gli cadono le palpebre
pren. imeti težke zveze avere importanti entrature
pren. zapustiti dom s težkim srcem lasciar la casa, la patria a malincuore
šport. težka atletika atletica pesante
voj. težka artilerija artiglieria pesante
voj. težka strojnica mitragliatrice pesante
voj. težki top cannone pesante
voj. težko orožje armi pesanti
šport. težka kategorija categoria pesante
metal. težka kovina metallo pesante
težka ječa carcere duro
težka pasma konj, kokoši razza di cavalli da tiro, razza di galline da macello
težka prst terra argillosa
metal. težka valjalna proga treno di laminazione di blocchi metallici
kem. težka voda acqua pesante
strojn. težki bencin benzina pesante
grad. težki beton calcestruzzo ordinario
les. težki les legno duro
kem. težki vodik idrogeno pesante, deuterio
strojn. težko olje olio pesante
težko motorno kolo maximoto
med. težka sapa polipnea
pren. težki kalibri gli alti papaveri
B) têžki (-a -o) m, f, n
brati kaj težkega leggere cose serie
ne jesti nič težkega non mangiare cibi pesanti
težka (trda) mu prede è alle strette, è tra l'uscio e il muro - trdovráten (-tna -o) adj.
1. accanito, ostinato, cocciuto, caparbio, testardo:
trdovraten kadilec, tat fumatore, ladro accanito, incallito
2. pren. tenace; persistente; ekst. difficilmente curabile:
trdovratno čustvo un sentimento tenace
trdovraten dež pioggia persistente
trdovratna bolezen malattia difficilmente curabile
trdovraten madež macchia difficile - tregua f
1. premirje:
tregua di Dio hist. tregua dei
2. ekst. mir; zatišje; premirje:
tregua politica politično zatišje
tregua salariale plačno premirje
3. pren. mir, premor, oddih:
una malattia che non dà tregua bolezen, ki niti trenutek ne prizanese, popusti
lavorare senza un attimo di tregua delati neprestano, brez trenutka oddiha - ukreníti (ukrénem) | ukrépati (-am) perf., imperf. agire; provvedere; punire:
ukreniti vse, da se bolezen ne bi razširila provvedere il necessario perché la malattia non si diffonda
ukreniti vse potrebno prendere gli opportuni ripari - umíšljen (-a -o) adj. inventato; immaginario; mitico:
umišljena bolezen malattia immaginaria
umišljeni bolnik malato immaginario, ipocondriaco - vacca f
1. krava:
latte di vacca kravje mleko
vacca da latte krava molznica
malattia delle vacche pazze bolezen norih krav
tempo di vacche grasse pren. debela leta, blaginja
tempo di vacche magre pren. suha leta, kriza
2. kulin. govedina, goveje meso
3. pren. slabš. vlačuga, pocestnica
4.
lingua di vacca obrt zlatarsko, kotlarsko nakovalce
5.
far la vacca pren. lenariti
finire in vacca pren. propasti
6. ekst. slabš. debeluh, debeluhinja - vi
A) pron. ( ve pred lo, la, li, le, ne)
1. vas, vam:
vi sento benissimo odlično vas slišim
devo darvi ragione moram vam dati prav
2. (v funkciji etičnega dativa)
vi prenderete un malanno nakopali si boste bolezen
3. pleon.
chi vi credete di essere kdo pa mislite, da ste?
B) pron. temu; na to, na tem; v to, v tem itd:
non vi ho fatto caso na to nisem pazil, tega nisem opazil, za to se nisem zmenil
C) avv. tu, sem; tam, tja; tod:
Firenze è bella, vi sono stato tantissime volte Firence so lepe, ničkolikokrat sem se tam ustavil
per la piazza vi passavo tutti i giorni po trgu sem šel vsak dan