Franja

Zadetki iskanja

  • slábšati (-am)

    A) imperf. danneggiare, guastare; peggiorare; esacerbare

    B) slábšati se (-am se) imperf. refl. guastarsi; peggiorare; aggravarsi; riacutizzarsi:
    vreme se slabša il tempo si sta guastando
    bolezen se mu slabša la malattia va peggiorando
  • sladkóren (-rna -o) adj. di, da zucchero, zuccherino, saccarifero:
    sladkorna kocka zolletta di zucchero
    sladkorna industrija industria saccarifera
    sladkorna tovarna zuccherificio
    med. sladkorna bolezen diabete
    gastr. sladkorna glazura glassa
    bot. sladkorna pesa barbabietola da zucchero
    med. sladkorni bolnik diabetico
    sladkorni trs canna da zucchero
  • smŕt (-i) f

    1. morte; ekst. fine, decesso, dipartita, scomparsa, trapasso:
    umreti nasilne smrti fare una brutta fine; morire, perire di morte violenta
    obsoditi na smrt condannare a morte
    koga na smrt sovražiti avercela a morte con qcn.
    pasti junaške smrti morire da eroe
    vprašanje življenja in smrti questione di vita o di morte
    naravna, navidezna smrt morte naturale, apparente
    prerana smrt morte prematura
    bela smrt (smrt v snegu) morte bianca
    bled, suh ko smrt pallido, magro come un morto

    2. teschio, testa di morto;
    označiti strup s smrtjo contrassegnare il veleno con un teschio

    3. pren. cosa letale, spiacevole, insopportabile, penosa; rovina, fine:
    alkohol je zanj smrt per lui l'alcol è letale

    4. (v adv. rabi) na smrt da morire, a morte:
    na smrt se dolgočasiti annoiarsi da morire
    smrt mu je že za petami è prossimo a morire
    smrt ga je pobrala è morto,è deceduto
    gledati smrti v obraz guardare la morte in faccia
    biti obsojen na smrt (živalske, rastlinske vrste) essere condannati a estinguersi, all'estinzione
    njega bi bilo treba poslati po smrt è di una lentezza esasperante
    pren. pognati, poslati koga v smrt mandare a morire, condannare a morte
    boriti se s smrtjo agonizzare; essere sul punto di morire
    igrati se s smrtjo rischiare la morte
    pog. biti na smrt bolan essere gravemente ammalato
    biološka smrt morte biologica
    blaga smrt eutanasia
    star. črna smrt peste
    klinična smrt morte clinica
    rel. mučeniška smrt martirio
    šport. spirala smrti (smrtni zavoj) spirale della morte
    PREGOVORI:
    dolga bolezen, gotova smrt malattia lunga, morte sicura
    dosti psov je zajčja smrt molti cani sono la morte della lepre
  • sonno m

    1. spanje, sen:
    sonno agitato, tranquillo nemirno, mirno spanje
    il sonno del giusto spanje pravičnega
    il sonno eterno, l'ultimo sonno pren. večno spanje
    terapia, cura del sonno spalna terapija
    dormire sonni tranquilli pren. mirno spati, živeti mirno
    prendere, riprendere sonno zaspati, ponovno zaspati

    2. med.
    malattia del sonno spalna bolezen, tripanosomiaza

    3. spanec, zaspanost:
    avere sonno biti zaspan
    cadere, cascare dal sonno klecati, padati od utrujenosti
    far venire, mettere sonno pren. biti na smrt dolgočasen

    4. pren. mir, tišina
  • spálen (-lna -o) adj. per dormire; (da) letto:
    spalni prostori stanze, camere da letto; zona notte
    žel. spalni vagon vagone letto
    med. spalna bolezen malattia del sonno
    spalna čepica berretto da notte
    spalna halja vestaglia
    spalna srajca camicia da notte
    spalna vreča sacco a pelo
    urb. spalno naselje (città) dormitorio
  • specífičen (-čna -o) adj.

    1. (poseben, svojevrsten) specifico, particolare:
    beseda ima v tej zvezi specifičen pomen in questo contesto la parola ha un significato specifico
    med. specifična bolezen malattia specifica
    fiz. specifična teža peso specifico
    fiz. specifična toplota calore specifico
    fiz. specifični upor resistenza specifica

    2. (značilen, tipičen) caratteristico, tipico, peculiare
  • stádij2 (-a) m stadio, fase, grado, stato:
    odkriti bolezen v njenem začetnem stadiju scoprire la malattia nel suo stadio iniziale
    febrilni stadiji (bolezni) stato febbrile
  • stakníti2 (-em) | stíkati (-am) perf., imperf.

    1. scoprire (frugando); frugare, frugacchiare, rovistare, cercare (tudi ekst.):
    stikati za delom, stanovanjem cercare lavoro, alloggio

    2. trovare

    3. pog. beccare, beccarsi; buscare, buscarsi:
    stakniti bolezen, prehlad beccarsi un malanno, un raffreddore
    stakniti jo rimaner ferito
    prebral je vse, kar je staknil leggeva tutto quanto trovava
    stakniti nekaj mesecev zapora buscarsi qualche mese di prigione
    sama ne ve, kje je staknila otroka lei stessa non sa chi è il padre
    pren. staknil je, kar je iskal s'è preso quel che cercava, quel che si meritava
  • stárševski (-a -o) adj. parentale:
    starševska bolezen malattia parentale
  • stroncare v. tr. (pres. strōnco)

    1. odtrgati, odlomiti; pren. zlomiti; pren. pobrati (bolezen, nesreča):
    una grave malattia gli ha stroncato la vita pobrala ga je zahrbtna bolezen
    stroncarsi le braccia, le gambe imeti roke, noge trde od utrujenosti

    2. pren. zadušiti (upor)

    3. pren. raztrgati, ostro kritizirati
  • superare v. tr. (pres. supero)

    1. biti večji, višji, širši, težji, presegati:
    la produzione supera il fabbisogno proizvodnja presega potrebe
    superare qcn. in altezza, in larghezza, in peso biti višji, širši, težji
    superare qcn. di statura biti višji od koga

    2. iti, biti čez (tudi pren.); prekoračiti, prekoračevati; prebroditi; prehoditi, prevoziti:
    superare il confine iti čez, prekoračiti mejo
    superare la quarantina prekoračiti štirideseta leta
    superare un fiume prebroditi, iti čez reko
    superare grandi distanze prehoditi, prevoziti velike razdalje

    3. prehiteti, prehitevati:
    superare un veicolo in curva prehiteti vozilo v zavoju

    4. pren.
    superare qcn. in, per premagati koga v čem
    superare in astuzia biti zvitejši od

    5. premagati; opraviti, opravljati:
    superare un concorso, un esame opraviti natečaj, izpit
    superare una malattia, un ostacolo preboleti bolezen, premagati oviro
  • špánski (-a -o) adj. spagnolo, di Spagna:
    španski jezik spagnolo
    španska glasba musica spagnola
    špansko vino vino di Spagna
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    španska bikoborba corrida
    bot. malocvetna španska detelja trifoglino (Dorycnum germanicum)
    med. španska bolezen (gripa) spagnola, morbo spagnolo
    hist. španska inkvizicija inquisizione spagnola
    zool. španska muha cantaride (Lytta vesicatoria)
    španska navada spagnolismo
    šah. španska otvoritev apertura spagnola
    španska stena paravento
    bot. španski bezeg lillà, siringa (Syringa vulgaris)
    hist. španski čevelj stivaletto malese
    španski cigan gitano
    voj. španski jezdec cavallo di Frisia
    gastr. španski vetrc meringa
  • takó

    A) adv.

    1. così; tanto:
    poglej, tako se obrni guarda, voltati così
    delal je dosti, počival malo, tako je dolgo živel ha lavorato molto, riposato poco e così è vissuto a lungo
    bolezen se pojavi nenadoma, tako tudi izgine la malattia si manifesta improvvisamente e così scompare
    ni tako neumen, kot se dela non è così stupido come vorrebbe apparire
    tako mlada je in lepa è così giovane e bella

    2. (izraža nedoločen način) così; (razmeroma slabo) così così:
    našel ga je tako, po naključju lo trovò così, per caso
    kakšna je bila letina? Taka, ne najboljša com'è stato il raccolto? Così così

    3. tako ..., tako ali tako (poudarja dejstvo, ki utemeljuje sklep) tanto:
    ne potrebuješ dežnika, ker dež tako ponehuje non hai bisogno dell'ombrello, tanto sta smettendo di piovere
    ne bom ti razlagal, saj tako in tako sam veš non ti spiegherò, tanto lo sai da solo; tanto lo sanno tutti che...

    4. že tako (poudarja znano dejstvo) altrimenti, peraltro; già:
    že tako majhno plačo so mu še zmanjšali la paga, già bassa, gliela ridussero ancora di più

    5. (poudarja približnost) così, verso, su, circa:
    bilo je tako okoli polnoči sarà stato verso la mezzanotte
    tako okrog šestdeset let ima sarà sulla sessantina

    6. tako in tako, tako pa tako (za izražanje načina, ki se noče ali ne more imenovati) così e così; questo e quello:
    ljudje govorijo tako pa tako, ne vemo pa, kaj je res la gente dice questo e quello, ma non si sa cosa sia vero

    7. tako imenovan cosiddetto:
    ravnati se po tako imenovanih pravilih igre comportarsi secondo le cosiddette regole del gioco

    8. in tako dalje, in tako naprej eccetera, e così via, e via dicendo;
    prodaja grozdje, breskve, zelenjavo in tako dalje vende uva, pesche, verdura eccetera

    9. tako tudi, prav tako e così pure, come pure:
    porcelan je kitajska iznajdba, prav tako smodnik la porcellana è un'invenzione cinese e così pure la polvere da sparo

    10. (v povedni rabi izraža stanje znano iz sobesedila) questo, ○, così:
    to je tako: če hočeš jesti, moraš plačati le cose stanno così: se vuoi mangiare, devi pagare
    kako je z očetom? Tako come sta papà? Così (così)

    11. (izraža ustreznost povedanega) così:
    pravi, da jo obožuje, a ni tako dice di adorarla ma non è così
    če je tako, kot pravite, vas bomo podprli se le cose stanno (così) come dite, avrete il nostro appoggio
    (za podkrepitev trditve) tako bo, pa amen sarà così, punto e basta

    12. kar tako (za izražanje, da se dejanje zgodi brez določenega vzroka) così:
    jokala je kar tako piangeva così
    knjigo mi je dal kar tako mi ha dato il libro così, gratis

    13. pog. (za izražanje nespremenjenega stanja) così

    14. (brez ustreznih pozitivnih lastnosti) così, ○:
    te stvari niso kar tako queste non sono cose così (semplici)
    njegov nasvet ni kar tako il suo consiglio non è da ignorare, è buono
    mož ni kar tako non è uno qualsiasi, è una persona importante
    srednja šola ni kar tako la scuola media non è una bagatella, è un osso duro

    15. (v medmetni rabi izraža opozorilo, podkrepitev odločitve, trditve) be', allora, dunque, ecco:
    Tako. Pred nami je rojstna hiša našega največjega pesnika Ecco. La casa che abbiamo davanti è la casa natale del nostro massimo poeta

    16. (v medmetni rabi za izražanje začudenja, nejevolje, zadovoljstva) ah sì, dunque, ecco:
    torej tako, vi posedate, mi pa delamo ah sì! Voi ve ne state con le mani in panciolle, mentre noi dobbiamo sfacchinare
    tako, pa smo prišli ecco, siamo arrivati!

    B) takó konj.

    1. tako ... kot, tako ... kakor sia... che, tanto... che, così... come, come... così:
    s filmom so bili zadovoljni tako gledalci kot kritiki il film ha avuto successo sia di pubblico che di critica
    tako kot živali tudi nekateri ljudje slutijo nevarnost come gli animali, così anche certe persone avvertono il pericolo

    2. tako kot, tako kakor (così) come:
    držal se je ravno, tako kot drugi se ne stava diritto,(così) come gli altri
    jedla je malo, tako kot je bila navajena mangiava poco, come era sua abitudine

    3. tako da (za uvajanje načinovnega stavka) così che, per cui, sicché, dimodoché:
    delež izvoza raste, tako da znaša že deset odstotkov l'incidenza dell'export è in aumento per cui ammonta già al 10%

    4. (v priredju za izražanje vzročno-posledičnega razmerja) (e) così, (e) perciò:
    ni pazil na ulice, tako se je zgubil non fece attenzione alle vie e così si perse

    5. tako pa (za izražanje nasprotja s povedanim) (così) invece, così, tanto... che; ○:
    če bi bil zdrav, bi lahko delal, tako pa ne more se fosse sano, potrebbe lavorare, così invece non può
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    ukvarjal se je z vprašanji mikrobiologije na raznih področjih, tako v medicini, industriji in poljedelstvu si diede a studiare i problemi di come applicare la microbiologia nei vari settori: medicina, industria, agricoltura
    iron. tako ne bo šlo così non va
    ne morem ga pustiti tako non posso lasciarlo così
    tako mi je prišlo, pa sem ga udaril non so cosa m'abbia preso e gli ho menato un pugno
    to se samo tako reče è soltanto un modo di dire
    ti so, da tako rečem, prišli kot naročeni sono venuti, per così dire, proprio a proposito
    če se tako vzame, mu ni nič hudega tutto sommato, non se la cava poi tanto male
    denarja tako rekoč ni več i soldi sono, per così dire, spariti
    to boš plačal tako ali drugače la pagherai in un modo o nell'altro
    pridem tako gotovo, kot tu stojim vengo di sicuro
    zgodilo se je, kot sem povedal, tako mi vere (tako mi Bog pomagaj) è successo come ho detto, lo giuro! (vivaddio!)
    pog. plača je bolj tako la paga è piuttosto bassa
    pog. hiša je bolj tako la casa è piuttosto malandata
    pog. videti je malo tako è un po', è piuttosto strambo
    PREGOVORI:
    kakor si si postlal, tako boš ležal come uno si fa il letto, così dorme
    kakor dobljeno, tako zgubljeno il denaro guadagnato facilmente, facilmente si spende
    kakor ti meni, tako jaz tebi quel ch'è fatto è reso
  • têžek | težák (têžka -o)

    A) adj.

    1. pesante; che pesa (tudi ekst.):
    težek kot svinec pesante come il piombo
    težek zimski plašč cappotto pesante
    težek osemdeset kilogramov di ottanta chili, che pesa ottanta chili
    težka industrija industria pesante

    2. (ki je iz debelih, velikih sestavnih delov) pesante, massiccio:
    težki tovornjaki autocarri pesanti
    težko pohištvo mobili massicci

    3. (ki izraža telesni napor) pesante:
    težki koraki passi pesanti
    težko dihanje respiro affannoso

    4. (za katerega je potreben velik trud, spretnost) difficile, arduo, faticoso:
    težek poklic professione difficile
    težka naloga compito difficile, arduo
    za seboj ima težek dan ha avuto una giornata faticosa

    5. (ki prinaša dosti težav) grave, gravoso, sgradevole; duro; pericoloso:
    težka bolezen malattia grave
    težka naloga incarico gravoso
    težka resnica verità sgradevole
    težek poraz dura sconfitta

    6. (ki prizadeva bolečino) penoso, grave, brutto:
    težka izguba una perdita grave, penosa
    težka slutnja un brutto presentimento

    7. (ki povzroča neprijetno telesno počutje) pesante:
    težek zrak aria pesante
    težek molk un pesante silenzio

    8. (hud) grave, forte:
    težka žalitev offesa grave
    težki davki forti tasse

    9. (ki ima značilnost v visoki meri) grave; un fior di; un bel po' di:
    težek ranjenec ferito grave
    težek tat un fior di malandrino
    vreči stran težke milijone scialacquare un bel po' di milioni

    10. forte; (težko prebavljiv) pesante:
    pog. težka hrana cibi pesanti

    11. (siten, nadležen) difficile, noioso, molesto, scontroso; ostico:
    težek otrok un bambino difficile
    pog. težek tip un tipo, un individuo ostico
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    pog. zaslužiti težek denar guadagnare bei soldi, un bel po' di soldi
    govoriti s težkim glasom parlare con voce fonda
    pren. težek kamen se mu je odvalil od srca si è tolto un grave peso dal cuore
    pren. služiti težek kruh guadagnarsi il pane a costo di grandi sforzi
    pren. človek, težek milijone uno che ha molti milioni
    rel. dajati težek odgovor pred Bogom macchiarsi di gravi colpe davanti a Dio
    pren. zadati čemu težek udarec infliggere un grave colpo a qcs., colpire gravemente qcs.
    pren. prizadeti težko rano komu colpire gravemente qcn.
    imeti težko sapo avere il respiro pesante, affannoso
    pren. veke so mu postale težke gli cadono le palpebre
    pren. imeti težke zveze avere importanti entrature
    pren. zapustiti dom s težkim srcem lasciar la casa, la patria a malincuore
    šport. težka atletika atletica pesante
    voj. težka artilerija artiglieria pesante
    voj. težka strojnica mitragliatrice pesante
    voj. težki top cannone pesante
    voj. težko orožje armi pesanti
    šport. težka kategorija categoria pesante
    metal. težka kovina metallo pesante
    težka ječa carcere duro
    težka pasma konj, kokoši razza di cavalli da tiro, razza di galline da macello
    težka prst terra argillosa
    metal. težka valjalna proga treno di laminazione di blocchi metallici
    kem. težka voda acqua pesante
    strojn. težki bencin benzina pesante
    grad. težki beton calcestruzzo ordinario
    les. težki les legno duro
    kem. težki vodik idrogeno pesante, deuterio
    strojn. težko olje olio pesante
    težko motorno kolo maximoto
    med. težka sapa polipnea
    pren. težki kalibri gli alti papaveri

    B) têžki (-a -o) m, f, n
    brati kaj težkega leggere cose serie
    ne jesti nič težkega non mangiare cibi pesanti
    težka (trda) mu prede è alle strette, è tra l'uscio e il muro
  • trdovráten (-tna -o) adj.

    1. accanito, ostinato, cocciuto, caparbio, testardo:
    trdovraten kadilec, tat fumatore, ladro accanito, incallito

    2. pren. tenace; persistente; ekst. difficilmente curabile:
    trdovratno čustvo un sentimento tenace
    trdovraten dež pioggia persistente
    trdovratna bolezen malattia difficilmente curabile
    trdovraten madež macchia difficile
  • tregua f

    1. premirje:
    tregua di Dio hist. tregua dei

    2. ekst. mir; zatišje; premirje:
    tregua politica politično zatišje
    tregua salariale plačno premirje

    3. pren. mir, premor, oddih:
    una malattia che non dà tregua bolezen, ki niti trenutek ne prizanese, popusti
    lavorare senza un attimo di tregua delati neprestano, brez trenutka oddiha
  • ukreníti (ukrénem) | ukrépati (-am) perf., imperf. agire; provvedere; punire:
    ukreniti vse, da se bolezen ne bi razširila provvedere il necessario perché la malattia non si diffonda
    ukreniti vse potrebno prendere gli opportuni ripari
  • umíšljen (-a -o) adj. inventato; immaginario; mitico:
    umišljena bolezen malattia immaginaria
    umišljeni bolnik malato immaginario, ipocondriaco
  • vacca f

    1. krava:
    latte di vacca kravje mleko
    vacca da latte krava molznica
    malattia delle vacche pazze bolezen norih krav
    tempo di vacche grasse pren. debela leta, blaginja
    tempo di vacche magre pren. suha leta, kriza

    2. kulin. govedina, goveje meso

    3. pren. slabš. vlačuga, pocestnica

    4.
    lingua di vacca obrt zlatarsko, kotlarsko nakovalce

    5.
    far la vacca pren. lenariti
    finire in vacca pren. propasti

    6. ekst. slabš. debeluh, debeluhinja
  • vi

    A) pron. ( ve pred lo, la, li, le, ne)

    1. vas, vam:
    vi sento benissimo odlično vas slišim
    devo darvi ragione moram vam dati prav

    2. (v funkciji etičnega dativa)
    vi prenderete un malanno nakopali si boste bolezen

    3. pleon.
    chi vi credete di essere kdo pa mislite, da ste?

    B) pron. temu; na to, na tem; v to, v tem itd:
    non vi ho fatto caso na to nisem pazil, tega nisem opazil, za to se nisem zmenil

    C) avv. tu, sem; tam, tja; tod:
    Firenze è bella, vi sono stato tantissime volte Firence so lepe, ničkolikokrat sem se tam ustavil
    per la piazza vi passavo tutti i giorni po trgu sem šel vsak dan