Franja

Zadetki iskanja

  • spēcie

    A) f invar.

    1. knjižno podoba, videz:
    sotto specie di v podobi; s pretvezo:
    sotto specie di uomo v človeški podobi
    sotto specie di volermi aiutare, mi ingannò s pretvezo, da mi hoče pomagati, me je prevaral

    2. vrsta; rod; sorta (tudi ekst.):
    merce di tutte le specie blago vseh vrst
    la specie umana človeški rod

    3.
    fare specie začuditi

    4.
    una specie di nekakšen, neki (tudi slabš.):
    portava una specie di mantello nosil je nekakšen plašč

    5.
    in specie posebno, predvsem

    B) avv. posebno, predvsem
  • spopádati se (-am se) | spopásti se (-pádem se) imperf., perf. refl.

    1. scontrarsi, affrontare; ekst. azzuffarsi:
    fantje se radi spopadejo i ragazzi si azzuffano volentieri
    spopasti se s sovražnikovimi enotami affrontare l'esercito nemico

    2. lottare, combattere:
    spopasti se za blago, plen lottare per il bottino

    3. pren. affrontare qcn., lottare contro qcn., qcs.:
    spopasti se s problemi affrontare i problemi
    spopasti se s predsodki lottare contro i pregiudizi
  • správiti (-im) | správljati (-am)

    A) perf., imperf.

    1. (s prislovnim določilom, s širokim pomenskim obsegom)
    spraviti lisico iz brloga stanare la volpe
    spraviti zamašek iz steklenice estrarre il tappo dalla bottiglia
    spraviti omaro skozi vrata far entrare l'armadio dalla porta
    spraviti les iz gozda trasportare il legname dal bosco
    spraviti blago mimo carinikov introdurre clandestinamente, contrabbandare la roba

    2.
    z udarcem spraviti koga na tla stendere qcn. con un pugno
    spraviti koga iz zapora far uscire qcn. di prigione
    spraviti koga v zapor, za zapahe cacciare qcn. in prigione
    spraviti od doma, od hiše cacciare di casa
    spraviti oviro s poti rimuovere l'ostacolo
    spraviti madež s tkanine togliere, eliminare la macchia dal tessuto, smacchiare il tessuto
    spraviti otroke v posteljo portare i bambini a letto
    spraviti pijanca na noge rimettere in piedi l'ubriaco
    spraviti stvari v red rimettere le cose in ordine
    spraviti stvari v sklad coordinare qcs.
    spraviti koga k pameti ricondurre alla ragione, far ragionare qcn.
    spraviti koga v bes, obup, zadrego far arrabbiare, disperare; mettere in imbarazzo qcn.
    spraviti koga v nesrečo causare la rovina di qcn.
    spraviti koga pod svojo oblast sottomettere qcn.

    3.
    spraviti konja v dir spronare il cavallo al galoppo
    spraviti napravo v gibanje avviare, mettere in moto il meccanismo

    4. spraviti ob far perdere:
    spraviti ob premoženje far perdere il patrimonio
    spraviti ob živce far impazzire
    spraviti ob čast far perdere la reputazione

    5. mettere, portare in serbo; immagazzinare:
    spraviti seno immagazzinare il fieno

    6. mettere via, riporre, mettere al sicuro:
    spraviti dokumente mettere via i documenti
    spraviti denar, zlatnino mettere al sicuro il denaro, i preziosi

    7. riconciliare, rappacificare:
    spraviti sprte sosede riconciliare i vicini in lite
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    s težavo spraviti iz koga besedo stentare a cavare di bocca qualche parola a qcn.
    spraviti koga s poti, s sveta ammazzare qcn., far fuori, togliere di mezzo qcn.
    ničesar ne moči spraviti z jezika non poter dire niente
    spraviti si koga z vratu liberarsi di qcn.
    spraviti koga h kruhu trovare un lavoro per qcn., sistemare qcn.
    spraviti koga na led ingannare, truffare qcn.; pog. fregare qcn.
    pren. spraviti podjetje na noge rimettere in sesto l'impresa
    spraviti koga na beraško palico ridurre qcn. sul lastrico
    spraviti koga na pravo pot riportare qcn. sulla retta via
    spraviti na svet mettere alla luce, partorire
    spraviti na oni svet mandare all'altro mondo, ammazzare
    spraviti otroke sistemare i figli
    spraviti prireditev pod streho allestire (con successo) uno spettacolo
    spraviti v denar vendere
    spraviti koga v grob provocare la morte di qcn.
    spraviti koga v kozji rog mettere qcn. nel sacco
    pog. spraviti vase mangiare
    spraviti dol mandar giù
    pog. spraviti skup, skupaj izpit dare, superare l'esame
    spraviti v nesrečo causare la rovina di qcn.
    spraviti v neugoden položaj mettere in difficoltà
    spraviti v bolnico ricoverare all'ospedale
    spraviti v obup far disperare, portare alla disperazione
    spraviti v promet mettere in circolazione
    spraviti v zagato mettere nei guai
    spraviti v zmoto indurre in errore

    B) správiti se (-im se) | správljati se (-am se) perf., imperf. refl.

    1. andarsene; andare:
    spraviti se spat andare a letto
    spraviti se izpod nog, izpred oči togliersi di tra i piedi, sparire dagli occhi

    2. spicciarsi:
    hitro se spravi, ne moremo čakati e spicciati! Non possiamo aspettare

    3. accingersi, mettersi a:
    spraviti se k branju, delu mettersi a leggere, al lavoro

    4. spraviti se nad (napasti, napadati) attaccare qcn.
  • spremeníti (-ím) | spremínjati (-am)

    A) perf., imperf.

    1. cambiare, mutare, modificare, trasformare:
    spremeniti načrt, vsebino, zaporedje cambiare il progetto, il contenuto, l'ordine di successione
    spremeniti obliko česa trasformare, modificare la forma di qcs.
    spremeniti mišljenje, mnenje o čem cambiare opinione su qcs.

    2. cambiare, alterare:
    spremeniti ime, naslov, kraj bivanja cambiare nome, indirizzo, residenza

    3. trasformare; convertire; commutare:
    spremeniti sladkor v alkohol trasformare, convertire lo zucchero in alcool
    spremeniti zaporno kazen v denarno commutare la pena detentiva in pecuniaria
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    od jeze spremeniti barvo cambiare colore dalla rabbia
    pren. spremeniti v prah in pepel radere al suolo
    spremeniti življenje v pekel rendere la vita un inferno
    navt., aer. spremeniti smer gibanja (tudi ekst. ugrabiti) dirottare (una nave, un aereo)
    spremeniti v kašo spappolare
    spremeniti v kis acetificare
    spremeniti v kost ossificare
    spremeniti objekt oggettivare
    soc. spremeniti v potrošno blago mercificare

    B) spremeníti se (-ím se) | spremínjati se (-am se) perf., imperf. refl. cambiarsi, cambiare; trasformarsi, convertirsi; tramutarsi:
    spremeniti se na bolje cambiare in meglio
    voda se spreminja v paro l'acqua si trasforma in vapore
    spreminjati se iz sovražnika v prijatelja da nemico diventare amico
    negodovanje se spreminja v jezo il malcontento si tramuta in rabbia
    PREGOVORI:
    časi se spreminjajo in mi z njimi si mutano i tempi e noi con quelli; tempora mutantur et nos mutamur in illis
  • superiore

    A) agg.

    1. višji; gornji:
    la parte superiore gornji, višji del
    il piano superiore gornje nadstropje
    il corso superiore di un fiume gornji tok reke

    2. hist. južni (rimska provinca):
    Gallia Superiore Južna Galija

    3. višji, večji, boljši (po številu, količini, kakovosti):
    merce di qualità superiore blago boljše kakovosti
    vino superiore (izraz za vina z visoko stopnjo alkohola, ponavadi tudi bolj starana)

    4. superioren, odličnejši, boljši, ki (koga, kaj) prekaša:
    ingegno superiore izredni um
    essere superiore a qcn. per intelligenza koga prekašati po inteligenci

    5. višji, višje stopnje:
    per disposizione superiore, per ordine superiore po naročilu, ukazu nadrejenih
    istruzione superiore šol. višje šolstvo, univerza
    scuole medie superiori šol. višje srednje šole
    ufficiali superiori voj. višji oficirji

    6. pren. ki presega, prekaša, vzvišen nad:
    un lavoro superiore alle sue capacità delo, ki presega njegove sposobnosti
    l'esito è stato superiore all'attesa izhod je presegel vsa pričakovanja
    è una persona superiore a ogni sospetto neoporečna oseba

    7.
    essere superiore a ne meniti se za:
    essere superiore alle chiacchiere, alle insinuazioni ne se meniti za opravljanje, za podtikanja

    B) m

    1. predstojnik; nadrejeni:
    rispettare i superiori spoštovati nadrejene

    2. relig. (f -ra) predstojnik, predstojnica, prednica
  • ták1 (-a -o)

    A) adj.

    1. questo (-a), cosiffatto (-a), siffatto (-a), così; tale, simile:
    taka barva mi ni všeč questo colore non mi piace
    še nikoli nisem spoznal takega človeka non avevo mai conosciuto una persona così
    taki ljudje ne zaslužijo spoštovanja gente cosiffatta è indegna di stima
    v takem položaju je, da se mora odločiti è in una situazione tale da doversi decidere

    2. (izraža enakost lastnosti) così, (così) come:
    bila je vsa razburjena, take je še nisem videl era fuori di sé, così non l'avevo mai vista
    hočem čevlje, take, kot jih nosijo sošolci voglio le scarpe come le portano i compagni di scuola
    taka je kot sraka, vse odnese è come la gazza: porta via tutto

    3. (za izražanje velike stopnje tega, kar pove samostalnik) così, come, uguale:
    takega reveža ni daleč naokoli è un poveraccio come non ce n'è da queste parti
    ta voda je dobra, da ni take buonissima quest'acqua, di uguali non ce n'è
    tak lep dan, vi pa sedite zaprti doma in una giornata così (bella) voi ve ne state chiusi in casa

    4. kar tak (za izražanje nespremenjenega stanja) così:
    naj vam steklenico zavijem? Ne, kar tako jo dajte Devo incartare la bottiglia? No, va bene così

    5. tak in tak, tak pa tak (za izražanje stanja, ki se noče ali ne more imenovati) così e così:
    obljubili so mi tako in tako plačo mi hanno promesso uno stipendio così e così

    6. tak ali tak (kakršenkoli) qualunque, qualsiasi:
    naj bo blago tako ali tako, te cene ni vredno qualunque sia la merce, il prezzo è esagerato

    7. kot tak come tale:
    poudarek je na vrednosti človeka kot takega l'accento è sul valore dell'uomo come tale
    strokovnjak je in kot tak še posebej odgovoren è un esperto e, come tale, particolarmente responsabile
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    pren. tak delavec je, da ga je treba iskati un lavoratore così non lo trovi, anche a cercarlo col lanternino
    iron. junak pa tak, kar zbežal je bell'eroe! Ha semplicemente tagliato la corda
    ne bodi tak kmet! non fare il cafone!
    ni maral ne takih ne drugačnih zapletov evitava le complicazioni di qualunque sorta
    pomoč potrebuje, pa naj bo taka ali drugačna ha bisogno di aiuto, qualunque sia
    taka reč je bila zaradi njega per colpa sua ne è venuto un putiferio che non ti dico
    štiri dni ni taka reč quattro giorni non sono tanti
    nabrali ste dosti jurčkov. Ni taka reč! quanti porcini (ha raccolto)! Le pare? Neanche tanti
    pog. naj vam takoj naredim? Ni taka sila le faccio subito? Non c'è fretta
    pog. hudič, pa tako kosilo! bella porcheria un pranzo così!
    PREGOVORI:
    kakršen oče, tak sin quale il padre, tale il figlio
    kakršna setev, taka žetev quel che si semina, si raccoglie
    kakršna ptica, taka pesem ogni uccello ha il suo verso

    B) táki (-a -o) pron. cosiffatto (-a), siffatto (-a), così, tale, simile:
    njemu in takim ne smeš zaupati non fidarti di lui e di gente come lui
    pren. devetih takih se ne bojim neanche una dozzina di tipi come lui mi fanno paura
    športnik, da je malo takih un atleta come pochi
    dobil je tako pod rebra, da mu je zmanjkalo sape si prese un colpo tale alle costole da fargli perdere il fiato
    prekliči, če ne ti tako primažem ritira le tue parole se no ti mollo una sberla tale che...
    take je govoril, da so se vsi smejali le sparava così grosse da far scoppiare dal ridere
    polje je rodovitno, da malo takih un campo fertile come pochi
    kaj takega še ne! robe da matti!
    kaj je to takega, če se loči che male c'è se divorzia?
  • ter konj.

    I. (pri naštevanju in za vezanje zadnjega člena) e:
    kupiti sladkor in moko ter olje comprare lo zucchero, la farina e l'olio
    blago rdeče, modre ter zelene barve stoffa di colore rosso, celeste e verde

    II. (v vezalnem priredju) e:
    stoji ter gleda in čaka se ne sta lì a guardare e ad aspettare

    III. (pa, pa tudi) e:
    denarja vas ne bom prosil, ter ničesar drugega non vi chiederò denaro e neppure altro
  • tihotápski (-a -o) adj.

    1. di, dei contrabbandieri; di, del contrabbando:
    tihotapska bisaga bricolla; merce di contrabbando
    ekst. tihotapsko blago bricolla
    tihotapska mreža rete di contrabbandieri
    tihotapska pot via del contrabbando

    2. pren. nascosto, furtivo
  • tipo

    A) m

    1. vtis, kov:
    il tipo di una medaglia vtis medalje

    2. tip, vzorec, model; vrsta:
    il primo tipo di macchina per scrivere prvi model pisalnega stroja
    il vero tipo del gentiluomo resničen gospod
    merce di tutti i tipi blago vseh vrst
    di tipo, sul tipo di podoben

    3. tip, vrsta (značilna, biološka):
    tipo costituzionale biotip
    il tipo mongolo mongolski tip
    il tipo del seduttore zapeljivec

    4. lit. tip, lik

    5. ekst. izvirnež, posebnež:
    un bel tipo čuden patron, tiček
    un tipo nekdo
    un tipo da spiaggia šalj. smešen tip
    essere un tipo biti osebnost

    6.
    tipi pl. tisk tipe, tiskarske črke

    B) agg. invar. tipičen, značilen; povprečen, srednji:
    famiglia tipo tipična družina
    reddito tipo povprečni dohodek
  • tot tujka latinsko

    A) agg.

    1. toliko:
    comperare tot capi per un valore di tot milioni kupiti toliko kosov za toliko milijonov

    2. ta:
    la consegna è fissata il mese tot, il giorno tot blago se izroči tega meseca, tega dne

    B) pron. toliko; ta (v datumih):
    guadagnare tot, spendere tot zaslužiti toliko, zapraviti toliko
    oggi ne abbiamo tot danes smo tega in tega
  • transportírati (-am) imperf., perf.

    1. trasportare:
    transportirati blago, živino trasportare merci, bestiame

    2. deportare; avviare a concentramento, alla prigione

    3. fot.
    transportirati film avanzare la pellicola
  • tranzíten (-tna -o) adj. di transito; transitabile:
    tranzitno blago merce di transito
  • trasportare v. tr. (pres. traspōrto)

    1. prenesti, prenašati; prepeljati; pren. preložiti, prelagati:
    trasportare merce col camion peljati blago s tovornjakom
    trasportare la colpa su un altro pren. krivdo zvaliti na drugega
    trasportare una data pren. preložiti datum

    2. popeljati (v mislih, domišljiji)

    3. odvleči:
    lasciarsi trasportare pren. dati si duška, prepustiti se občutkom

    4. ekst. reproducirati, posneti, prenesti

    5. glasba transponirati

    6. umet. prenesti, prenašati (pri restavriranju)
  • tretírati (-am) imperf.

    1. trattare:
    tretirati človeka kot blago trattare gli uomini come merci

    2. ekst. trattare, rappresentare
  • ukráden (-a -o) adj. rubato:
    ukradeno blago refurtiva, roba rubata, furto
    vrniti ukradeno restituire il maltolto
  • uskočíti se (uskóčim se) perf. refl. restringersi:
    pri pranju se je blago uskočilo col lavaggio la stoffa si è ristretta
    pren. ali se ti je pamet uskočila? ma che sei matto?
  • uvózen1 (-zna -o) adj. di importazione:
    uvozno blago merce di importazione
  • vile

    A) agg.

    1. knjižno cenen:
    a vil prezzo zelo poceni
    roba vile ceneno blago

    2. ekst. knjižno reven, beden:
    avere, tenere a vile ne ceniti

    3. ekst. pren. nizkoten, zaničevanja vreden:
    vile adulazione nizkotno prilizovanje
    il vil metallo šalj. zlato

    4. knjižno reven, nizkega rodu:
    uomo di vile condizione človek nizkega stanu

    5. strahopeten; podel:
    atto, azione vile strahopetno dejanje

    B) m, f strahopetnež, strahopetnica; podlež
  • vóljen | volján (vóljna -o) adj.

    1. duttile, morbido; tenero; docile, arrendevole:
    voljno blago tessuto morbido

    2. disposto, pronto:
    biti voljen pomagati essere disposto ad aiutare

    3. nareč. abile, atto, capace

    4. nareč. mite, soave:
    voljen glas voce soave
    voljna zima inverno mite
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    bibl. duh je voljan, ali meso je slabo lo spirito è forte, ma la carne è debole
  • vréden (-dna -o) adj.

    1. del valore di, che vale:
    njegovo premoženje je vredno sto milijonov il suo patrimonio è di, vale cento milioni
    as je vreden deset točk ogni asso vale dieci punti
    gradivo dokumentarno ni dosti vredno il materiale, dal punto di vista documentario, non vale molto

    2. degno; meritevole:
    pomilovanja vreden degno di compassione
    vreden ljubezni, spoštovanja, zaupanja degno di affetto, di rispetto, di fiducia
    stvar ni niti omembe vredna la cosa non vale la pena di essere menzionata, non è il caso di menzionare la cosa

    3. pren. ottimo, prezioso, valido, importante:
    estetsko vredni izdelki prodotti esteticamente validi
    vreden nakit gioielli preziosi
    eden vrednejših sodobnih pesnikov uno dei più importanti poeti contemporanei
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    pren. ne biti vreden počenega groša non valere niente, non valere un fico secco
    prizor, ki je vreden čopiča velikega umetnika una scena degna del pennello di un grande artista
    iron. ta ti je svojega denarja vreden un farabutto della più bell'acqua
    drug drugega sta vredna sono (ambedue) della stessa risma
    vsak človek je sebe vreden ognuno merita rispetto
    dati zlata vreden nasvet dare un ottimo consiglio
    zlata vreden človek un gran galantuomo, una gran brava persona; un individuo molto capace
    ni vreden, da ga sonce obseva è un infame
    nisem vreden, da mu čevelj zavežem non sono degno di legargli i lacci delle scarpe
    vredna je greha una gran bella ragazza; vulg. un bel pezzo di fica
    blago, ki je vredno svojega denarja merce ottima, che ha il giusto prezzo
    vreden graje censurabile, sindacabile
    vreden obsodbe condannabile
    vreden spoštovanja apprezzabile, stimabile
    PREGOVORI:
    kdor z malim ni zadovoljen, velikega vreden ni non lasciar il poco per l'assai, ché forse l'uno e l'altro perderai