Franja

Zadetki iskanja

  • smísel (-sla) m

    1. senso, significato, accezione:
    v ožjem smislu besede nel senso stretto della parola
    delo daje življenju smisel il lavoro dà un senso alla vita
    razmišljati o smislu umetnosti considerare, vagliare il senso dell'arte

    2. smisel za (sposobnost za presojanje česa) senso di:
    izgubiti smisel za čas perdere il senso del tempo
    biti brez smisla za humor mancare di humour

    3. (posebna nadarjenost, sposobnost za kaj) talento, attitudine:
    imeti smisel za tehniko avere attitudine per la tecnica, esser portato alla tecnica
    razvijati smisel za praktično delo sviluppare l'attitudine al lavoro pratico

    4. v smislu
    a) secondo, conformemente a, in conformità con:
    ravnati v smislu predpisov agire in conformità con le norme
    b) (v adv. rabi)
    v nekem smislu in un certo senso
    v tem smislu in questo senso

    5. brez smisla, nima smisla non ha senso:
    brez smisla se je prepirati z njim non ha senso litigare con lui
    nima smisla razpravljati o teh problemih non ha senso discutere di questi problemi
  • sodíti (-im) imperf.

    1. giudicare, processare:
    soditi po zakonu, pravično giudicare secondo la legge, secondo giustizia
    soditi komu, koga processare qcn.
    soditi zborno giudicare collegialmente
    množica je sama sodila morilcu la folla linciò l'assassino

    2. šport. arbitrare, dirigere in qualità di arbitro, esser arbitro:
    soditi nogometno tekmo dirigere una partita di calcio

    3. giudicare, valutare:
    čas edino pravično sodi il tempo giudica equanime
    soditi človeka po videzu giudicare uno dalle apparenze

    4. ritenere, dedurre:
    arheologi sodijo, da je najdba stara dva tisoč let gli archeologi ritengono che il reperto risalga a duemila anni fa

    5. rientrare, dover stare; stare bene; appartenere; esser di competenza:
    v opremo alpinista sodi tudi cepin fra gli attrezzi dell'alpinista rientra anche la piccozza
    živila sodijo v shrambo i viveri vanno messi nella dispensa
    ta človek ne sodi v našo družbo costui non sta bene nella nostra compagnia
    mož sodi v starejšo generacijo costui appartiene alla generazione anziana
    to ne sodi v mojo pristojnost ciò non è di mia competenza
    povedati komu, kar mu sodi dire a uno ciò che si merita
  • sodník (-a) | -íca (-e) m, f

    1. jur. giudice; magistrato; pren. toga:
    sodnik za prekrške pretore
    sodnik kasacijskega sodišča giudice della Corte di Cassazione, toga di ermellino
    sodnik porotnik giudice popolare
    sodnik prisednik giudice a latere
    sodnik za ločitve divorzista

    2. šport. arbitro; giudice di gara:
    glavni sodnik, sodnik v ringu arbitro
    stranski sodnik segnalinee
    točkovni sodnik giudice di gara

    3. pren. giudice:
    čas je najboljši, najpravičnejši sodnik il tempo è il miglior giudice
    brez tožnika ni sodnika non c'è giudice se non c'è querela
    jur. civilni, kazenski sodnik giudice delle cause cvili, penali
    mirovni sodnik giudice di pace
    preiskovalni sodnik giudice istruttore; giudice per le indagini preliminari (GIP)
    sodnik poročevalec giudice relatore
    nebeški, večni sodnik il supremo giudice
    hist. mestni sodnik magistrato
  • sommērgere* v. tr. (pres. sommērgo)

    1. potopiti, potapljati; poplaviti, poplavljati; zalivati

    2. pren. utopiti, utapljati; zbrisati:
    il tempo sommerge ogni ricordo čas briše vse spomine
  • spēndere* v. tr. (pres. spēndo)

    1. trošiti, zapraviti, zapravljati:
    spendere un occhio della testa, l'osso del collo, un patrimonio, un perù potrošiti celo premoženje
    spendere e spandere na veliko zapravljati

    2. pren. porabiti; preživeti, preživljati; zapraviti:
    spendere il proprio tempo preživljati čas
    spendere inutilmente gli anni migliori zastonj zapraviti najboljša leta
    spendere una parola, quattro parole per qcn. zavzeti se za koga; koga priporočiti

    3. absol. nakupovati
  • sprecare

    A) v. tr. (pres. sprēco) zapraviti, zapravljati (tudi pren.):
    sprecare il denaro zapravljati denar
    sprecare il fiato, le parole zaman govoriti, prigovarjati
    sprecare l'inchiostro zastonj pisati
    sprecare una palla, un pallone šport zgrešiti met, strel
    sprecare tempo, fatica zapravljati čas, zaman se truditi

    B) ➞ sprecarsi v. rifl. (pres. mi sprēco)

    1. zapravljati moči, sposobnosti; jalovo se razdajati

    2. nareč. preveč izdati, zapraviti:
    non sprecarti troppo! iron. nikar se ne pretegni!
  • státi (stojím) imperf.

    1. stare in piedi; stare, starsene, essere; esserci:
    stati kot kip, kot okamenel, kot vkopan starsene immobile, rigido
    stati pri oknu starsene alla finestra
    stati v vrsti stare in fila
    stati na rokah reggersi sulle mani
    miza stoji postrani il tavolo sta sghembo
    hiša stoji zdaj prazna la casa adesso è vuota
    grad še danes stoji il castello c'è ancora

    2. star fermo; fermarsi; arrestarsi:
    avtobus, vlak še stoji la corriera, il treno sta ancora fermo
    gradnja spet stoji la costruzione si è nuovamente arrestata

    3. essere durevole; durare:
    ta jabolka stojijo questa sorta di mele dura

    4. gastr. lasciar riposare:
    testo naj stoji pol ure lasciar riposare l'impasto una mezz'ora

    5. obl. stare bene, stare a pennello:
    obleka stoji, kot bi bila narejena zate l'abito ti sta a pennello, come fosse fatto su misura

    6. ekon. pog. essere (di situazione economica, finanziaria):
    podjetje stoji dobro, slabo la situazione economica dell'impresa è buona, pessima

    7. pren. stati pred trovarsi davanti a, di fronte a:
    stati pred odločitvijo trovarsi davanti a una decisione
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    zdelo se mi je, da čas stoji mi pareva che il tempo si fosse fermato
    odkar svet stoji da che mondo è mondo
    pog. vlak stoji na vsaki postaji il treno si ferma a tutte le stazioni
    pog. vse stoji na glavi tutto è sottosopra, c'è un disordine generale
    pog. stati komu na luči fare ombra a qcn.
    pren. stati na lastnih nogah essere indipendente
    pren. stati na majavih, trhlih nogah non dare affidamento, non essere ben fondato
    pren. stati komu na poti essere di ostacolo a qcn.
    stati na stališču, da ... prendere posizione su qcs.
    pren. stati na čigavi strani, na strani koga prendere le parti di qcn., appoggiare qcn.
    pren. trdno, z obema nogama stati na zemlji essere coi piedi bene a terra
    pren. stati ob strani tenersi in disparte
    vulg. stati do kolen v dreku avere l'acqua alla gola, trovarsi in una situazione disperata
    še danes, po tolikih letih mi stoji živo pred očmi podoba do tal razdejane Hirošime ancor oggi, a distanza di tanti anni ho viva davanti agli occhi l'immagine di Hiroshima rasa al suolo
    pren. stati pred oltarjem sposarsi
    pren. stati s prekrižanimi rokami starsene con le mani in mano, non combinare niente
    pren. stati za kom aiutare (di nascosto) qcn.
    pren. stati komu za petami stare alle calcagna di qcn.
    kako stoji naše moštvo na turnirju? che posto occupa la nostra squadra nel torneo?
    klobuk ti stoji prav il cappello ti sta bene, ti sta a pennello
    komaj še stojim (na nogah) mi reggo in piedi a malapena (dalla stanchezza)
    lasje mu stojijo pokonci od strahu dalla paura i capelli gli si rizzano in testa
    stati visoko na družbeni lestvici occupare un posto preminente nella gerarchia sociale
    lingv. samostalnik stoji v rodilniku il sostantivo è nel genitivo
    hotel stoji v središču mesta l'albergo si trova nel centro (cittadino, della città)
    lingv. za glagoli premikanja stoji namenilnik i verbi di moto sloveni vogliono il supino
    lov. pes stoji il cane è in punta
    vet. samica stoji la femmina è in calore
    šport. stati v predklonu flettere il busto
    šah. trdnjava stoji na h liniji la torre se ne sta sulla linea h
    voj. stati v pozor stare sull'attenti
    PREGOVORI:
    prazna vreča ne stoji pokonci sacco vuoto non sta in piedi
  • storiare v. tr. (pres. stōrio) pog. toskansko
    fare storiare qcn. spraviti koga ob pamet, komu krasti čas
    fare storiare qcs. kaj zavlačevati, vleči na dolgo
  • stringere*

    A) v. tr. (pres. stringo)

    1. stisniti, stiskati:
    stringere il cuore pren. stisniti pri srcu, globoko ganiti
    stringere i denti stisniti zobe (tudi pren.);
    stringere i freni pren. zategniti vajeti
    stringere la mano a qcn. stisniti komu roko
    stringere qcn. al petto stisniti koga k prsim

    2. knjižno vihteti (meč)

    3. pritisniti, pritiskati ob; obsedati:
    stringere una città d'assedio oblegati mesto
    stringere qcn. al muro pritisniti koga ob zid

    4. skleniti, sklepati:
    stringere amicizia con qcn. spoprijateljiti se s kom
    stringere un patto skleniti dogovor

    5. tiščati (čevlji)

    6. med. zapreti, zapirati (blato)

    7. krajšati, zožiti (obleko)

    8. ekst. omejiti:
    stringere il credito omejevati kredite

    9. pren. povzeti, povzemati:
    stringere un discorso povzeti
    stringi, stringi non si è concluso niente na koncu skratka ni bilo nič opravljeno

    10. pren. (accelerare) pospešiti, pospeševati (delo, tempo):
    stringere il passo pospešiti korak; glasba
    stringere il tempo pohiteti, pospešiti tempo

    B) v. intr.

    1. (urgere) pritisniti, pritiskati:
    il tempo stringe čas pritiska

    2. šport
    stringere al centro, a rete prenesti, podati žogo v središče, pred mrežo

    C) ➞ stringersi v. rifl. (pres. mi stringo)

    1. stisniti, stiskati se k:
    stringersi addosso a qcn. planiti na koga

    2.
    stringersi nelle spalle skomigniti z rameni
  • svetíti (-im)

    A) imperf.

    1. mandar luce, (ri)splendere, brillare:
    mesec, sonce sveti la luna, il sole splende
    medlo, slabo, šibko svetiti mandare una luce fioca
    rel. (in) večna luč naj jim sveti (e) la luce eterna gli splenda

    2. far luce, illuminare; usare come (fonte di) luce:
    svetiti s petrolejko far luce con la lampada a petrolio
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    že sveti beli dan s'è fatto già giorno
    v vsaki vasi sveti elektrika ogni villaggio ha la luce elettrica
    iron. ves čas je svetil v njegovi bližini non sembrava si volesse togliere dai suoi piedi

    B) svetíti se (-im se) imperf. refl.

    1. brillare, luccicare, risplendere:
    mački se svetijo oči gli occhi del gatto brillano

    2. pren. riflettersi, stagliarsi:
    cesta se srebrno sveti la strada si staglia argentea
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    hlače se že svetijo i pantaloni sono ormai lisi
    njegovo ime se bo svetilo v zgodovini il suo sarà un nome famoso
    začelo se mu je svetiti, kako in kaj cominciava a capire il perché e il percome
    PREGOVORI:
    ni vse zlato, kar se sveti non è tutt'oro quel che riluce
  • svój (svôja -e)

    A) adj.

    1. (izraža svojino osebka) mio, tuo, suo, nostro, vostro, loro; proprio:
    posodil ti bom svoj avto ti presto la mia auto
    obleci svoj novi plašč mettiti il tuo nuovo cappotto
    obdelovati svojo zemljo lavorare la propria terra

    2. (izraža splošno pripadnost osebku) proprio, suo:
    doseči svoj namen raggiungere il proprio scopo
    šel je v pokoj na svojo željo fu pensionato di sua volontà
    izboljšati svoj položaj migliorare la propria posizione

    3. (izraža sorodstveno, družbeno razmerje do osebka) mio, tuo, suo ecc., proprio:
    razvajati svoje otroke viziare i propri bambini
    ljubiti svojo domovino amare la propria patria
    obiskal bom svoje starše andrò a trovare i miei genitori

    4. (izraža izhajanje od osebka, stalno povezanost z osebkom) mio, tuo ecc. proprio:
    s svojim delom se je vsem prikupil col suo lavoro ha conquistato le simpatie di tutti
    imam svoj stalni prostor pri mizi ho un mio posto fisso a tavola

    5. (izraža ustreznost) mio, tuo ecc., proprio:
    dati, spraviti kaj na svoje mesto mettere qcs. al proprio posto

    6. (izraža posebnost, drugačnost glede na ljudi, stvari iste vrste) mio, tuo ecc., proprio:
    imeti svoj način govorjenja, pisanja avere un proprio modo di parlare, di scrivere
    imel je svojo držo aveva un suo portamento

    7. pog. (izraža približnost) un, su:
    sod drži svojih sto litrov la botte conterrà un cento litri
    mož ima svojih sedemdeset let sarà sulla settantina

    8. (poudarja besedo, ki se nanjo nanaša) suo:
    kriza je dosegla svoj vrh la crisi raggiunse il suo apice
    program ima svoje slabe strani il programma ha dei lati deboli

    9. za svojo osebo (izraža omejitev) quanto a me, a te, a lui, a lei...; per me, per te, per lui ecc.:
    za svojo osebo priznam, da mi je vseeno per me fa lo stesso
    trener je bil sam za svojo osebo prepričan, da bodo zmagali quanto all'allenatore, era convinto che avrebbero vinto

    10. sam svoj (neodvisen, samostojen) libero, indipendente:
    biti sam svoj gospodar essere padroni di sé
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    svoj čas, svoje čase una volta, prima
    imeti svoj dan essere in gran forma, avere successo
    ne videti česa še svoj živi dan non aver visto mai qcs.
    biti vreden svojega denarja avere un prezzo conveniente; pren. valere oro (più dell'oro)
    priti k svojim andare dai parenti, andare a trovare i familiari
    izreči svoj ne respingere, rifiutare
    bibl., pren. v potu svojega obraza si služi kruh si guadagna il pane col sudore della sua fronte
    pren. znati o pravem času pristaviti svoj piskrček saper trovare il proprio tornaconto
    pren. biti pravi otrok svoje dobe essere figlio del proprio tempo
    pren. ne moči iz svoje kože non poter cambiar pelle
    pren. vsaka stvar ima svoje meje per ogni cosa ci sono dei limiti
    pren. stvari gredo svojo pot la faccenda procede bene, normale
    delati na svojo roko fare di testa propria, a insaputa o senza il consenso degli altri
    pren. vzeti stvari v svoje roke fare da sé, decidere da soli
    pren. ne kazati svojih let portare bene gli anni
    pren. hoditi svoja pota andare per la propria strada
    živeti po svoje vivere a modo proprio

    B) svój (svôja -e) m, f, n pren.
    dajati vsakemu svoje dare a ognuno ciò che gli spetta (il suo)
    pren. vedno gnati svojo non sentir ragione
    dobiti svoje avere ciò che si merita
    odsedeti svoje scontare la pena
    žganje je kmalu opravilo svoje i fumi dell'alcol si fecero presto sentire; il bere lo portò presto alla tomba
    naj le pride, da mu povem svoje ben venga, così gli dico quel che si merita
    pog. odsedeti svoje (svojo kazen) scontare la pena
    dekle že ima svojega (fanta) la ragazza l'ha già il fidanzato
    biti pri svojih stare con (propri) familiari
  • tanto2

    A) avv.

    1. tako, toliko:
    non studiare tanto ne študiraj toliko!

    2. (v primerjalnih izrazih, stavkih)
    tanto... quanto ( pog. come) toliko... kolikor:
    è tanto bella quanto modesta je lepa in skromna

    3. zelo, mnogo:
    ti ringrazio tanto hvala lepa, lepo se ti zahvaljujem

    4. toliko, le:
    facciamo una partita a carte, tanto per passare il tempo vrzimo karte, da nam mine čas

    5.
    quanto più, quanto meno... tanto più, tanto meno (kolikor) bolj, manj... (toliko) bolj, manj:
    quanto più lo conosco tanto più gli voglio bene bolj ko ga poznam, (toliko, tem) raje ga imam

    B) cong.

    1. vendar, pa, saj (protivno):
    puoi anche non credermi, tanto ci arriverai da solo ni nujno, da mi verjameš, sam boš spoznal

    2. saj (sklepalno):
    non gridare, tanto non ci sentirebbe nessuno ne vpij, saj nas ne bo nihče slišal!
  • têči (têčem) imperf.

    1. correre, scorrere, colare; (obilno teči) grondare; (gladko teči) fluire:
    kri teče il sangue scorre
    teči po cevi, strugi scorrere per il tubo, nell'alveo
    pot mu teče po čelu il sudore gli cola dalla fronte
    iz rane teče kri la ferita gronda sangue
    teči kot blisk correre come il fulmine
    teči za kom correre dietro a qcn., rincorrere qcn.
    teči sem in tja correre avanti e indietro
    besede so mu gladko tekle (z ustnic) le parole gli fluivano dalle labbra
    teči čez hrib, čez park correre per il monte, per il giardino pubblico
    po dolini teče reka la valle è percorsa da un fiume
    voda teče čez posodo l'acqua trabocca, deborda dal vaso
    mu teče iz nosa pog. gli smoccica il naso
    vrv teče po škripcu la fune scarrucola
    teči nazaj rifluire (di fiume)
    teči v drncu, v kasu trottare, trotterellare
    teči v galopu, zadihano, divje (tudi ekst.) galoppare
    Sava teče v Donavo la Sava affluisce nel Danubio

    2. (premikati se neprenehoma, brez prekinitve) correre, scorrere, girare:
    kolesa tečejo le ruote girano

    3. (nadaljevati se, razvijati se) correre, procedere, proseguire:
    misli, stavki gladko tečejo i pensieri, le frasi corrono lisce
    dela tečejo po načrtu i lavori procedono secondo i piani
    grški filozof je rekel: Vse teče il filosofo greco disse: Tutto scorre

    4. (trajati) correre:
    teklo je leto 1848 correva l'anno 1848
    čas hitro teče il tempo corre veloce

    5. (slediti si) susseguirsi, succedersi:
    oznake tečejo po abecednem redu le indicazioni si succedono in ordine alfabetico

    6. (premikati se s hitrejšimi koraki, gojiti tek, tekmovati v teku) correre:
    teči po stopnicah, teči domov correre per le scale, correre a casa
    tečem po kruh corro a comprare il pane
    teči kot zajec correre come una lepre
    teči 100 metrov correre i cento metri
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    pren. jezik mu teče gladko, kot namazan ha la parlantina sciolta
    plača mu teče od prvega il salario gli viene corrisposto a partire dal primo del mese
    pog. laže, kot pes teče mente spudoratamente
    rok za pritožbo še teče il termine per la presentazione del ricorso non è ancora scaduto
    pren. vino je teklo v potokih il vino scorreva a fiumi
    pren. voda mu v grlo teče ormai ha l'acqua alla gola
    evf. tečejo mu zadnje ure è moribondo
    zibelka mu je tekla v kmečki hiši nacque in una famiglia contadina
    ura teče, nič ne reče il tempo vola, il tempo scorre incessantemente come l'acqua
  • tēndere*

    A) v. tr. (pres. tēndo)

    1. napeti, napenjati:
    tendere la corda di uno strumento napeti struno glasbila
    tendere una fune napenjati vrv
    tendere una trappola pren. nastaviti past

    2. iztegniti, iztezati:
    tendere la mano iztegniti, pomoliti roko
    tendere l'orecchio prisluhniti
    tendere le palme pren. prositi, rotiti

    B) v. intr.

    1. težiti k

    2. biti nagnjen

    3. obrniti, obračati se k:
    la stagione tende al caldo sezona se obrača na toplo, letni čas postaja toplejši
    un materiale che tende a deteriorarsi material, ki se rad kvari

    4. vleči na (barva, okus, vonj):
    tendere al grigio vleči na sivo

    C) ➞ tēndersi v. rifl. (pres. mi tēndo) napeti se
  • težíti (-ím) imperf.

    1. intralciare, ostacolare:
    mokra obleka jih je težila gli abiti bagnati li impacciavano

    2. pesare, gravare, opprimere:
    teži ga občutek, da je odvisen od drugih gli pesa la sensazione di dipendere dagli altri

    3. (biti usmerjen) essere rivolto, indirizzato; convergere:
    vsi naši napori težijo k enemu samemu cilju tutti i nostri sforzi convergono verso un unico scopo

    4. (prizadevati si doseči kaj) tendere, mirare, aspirare:
    težiti za nedosegljivim mirare, tendere all'irragiungibile, all'irrealizzabile

    5. pog. (tečnariti, sitnariti) scocciare; pog. rompere; stare addosso a:
    kaj pa težiš (sitnariš) smettila di scocciare, di rompere
    oče mu ves čas teži zaradi šole suo padre gli sta tutto il tempo addosso per via della scuola
  • t.m. kratica m pl.
    tempi e metodi čas in metode (v organiziranju podjetja)
  • trastullo m

    1. zabava, igračkanje; razvedrilo, igra:
    è stato il trastullo della fortuna usoda se je z njim poigrala
    fare qcs. per trastullo kaj delati za zabavo, kratek čas

    2. igrača
  • trátiti (-im) imperf. spendere, sprecare, sciupare, consumare, dilapidare, perdere:
    tratiti denar spendere denaro
    tratiti moč perdere la forza
    tratiti čas perdere tempo
  • turare

    A) v. tr. (pres. turo) mašiti, čepiti, zadelati:
    turare la bottiglia začepiti steklenico
    turare la bocca a qcn. pren. komu zamašiti usta
    turare un buco pren. plačati dolg; preganjati čas; zamašiti luknjo, koga nadomestiti
    turare una falla zamašiti režo, špranjo; pren. izplačati dolg
    turarsi gli occhi, le orecchie, la bocca, il naso zapirati si oči, mašiti si ušesa, zapirati si usta, tiščati nos (da ne bi česa videli, slišali, rekli, vohali)

    B) ➞ turarsi v. rifl. (pres. mi turo) mašiti se
  • tvój (tvôja -e)

    A) adj.

    1. tuo:
    tvoja krivda la tua colpa
    tvoj otrok il tuo bambino

    2. (v medmetni rabi izraža negativen odnos) tuo:
    ti in tvoj šport! tu e il tuo sport!
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    tvoj čas šele prihaja la tua ora sta appena venendo
    pog. ona ni tvoj tip non è il tuo tipo, non è la ragazza che fa per te
    na tvojem mestu al posto tuo, se fossi in te
    ne ločiti, kaj je moje, kaj tvoje non distinguere fra il tuo e il mio
    tvoja glava, tvoj svet decidi come ti par meglio
    delati po tvoje fare come dici, proponi tu

    B) tvój (tvôja -e) pron. pog.
    tvoj, tvoja tuo marito, tua moglie
    tvoje il tuo, la tua proprietà
    pri hiši ni nič tvojega in casa non c'è niente di tuo
    pog. naj bo po tvojem e vada, e sia come vuoi tu