kúrec (-rca) m vulg.
1. pene; vulg. cazzo; nareč. minchia, pirla
2. pejor. (ničvrednež) testa di cazzo
3. (v prislovni rabi za izražanje omalovaževanja)
kurec pa taka družba una compagnia del cazzo
kurec te gleda (e) vaffanculo
to me pa kurec briga non me ne importa un fico secco, vulg. un cazzo
Zadetki iskanja
- kúrji (-a -e) adj. di, della gallina:
kurje jajce uovo di gallina
kurje meso (carne di) pollo
kurje perje piume di gallina
pren. biti kurje pameti avere il cervello di gallina
vleči se kot kurja čreva non finire più
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
bot. kurja čreva, črevca centocchi (Stellaria media)
kurja polt pelle d'oca
med. kurja slepota emeralopia
šalj. kurji britof pancione, trippa
kurje oko callo
med. kurje prsi petto carenato
bot. kurja česen terzanella, anagallide, mordigallina (Anagallis arvensis)
kurja noga porcellana, portulaca (Portulaca orelacea) - kváriti (-im)
A) imperf. ➞ pokvariti
1. guastare, tarlare:
kvariti dobro razpoloženje guastare il buon umore
2. guastare, rovinare; deturpare; logorare; inquinare (tudi pren.):
nikar (si) ne kvari oči non rovinarti gli occhi
betonska zgradba kvari pokrajino un casone di cemento deturpa il paesaggio
B) kváriti se (-im se) imperf. refl. guastarsi, deteriorarsi, alterarsi:
v vročini se hrana kvari col caldo il cibo si guasta
vreme se kvari il tempo si guasta, si mette al peggio - láčen (-čna -o) adj.
1. affamato:
biti lačen essere affamato, aver fame
biti lačen kot pes, kot volk avere una fame da lupo
2. pren. affamato, desideroso; avido:
lačen ljubezni desideroso di affetto
lačen časti, denarja avido di onori, di denaro
3. pren. voglioso, libidinoso
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
imeti pet lačnih ust (doma) avere cinque bocche da sfamare
pog. imeti ta lačno jetiko essere eternamente affamato
biti lačen, da se pajčevina dela po želodcu, da bi vola pojedel, da se skozenj vidi avere una fame da lupi, essere il ritratto della fame
biti večkrat lačen kot sit stentare il pane
PREGOVORI:
sita vrana lačni ne verjame pancia piena non crede a digiuna - lagnarsi v. rifl. (pres. mi lagno)
lagnarsi (per) pritožiti, pritoževati se (čez)
lagnarsi (di) tožiti (nad)
non mi lagno meni je prav, ne pritožujem se - lahkó adv.
1. facilmente, con facilità; leggermente:
lahko prebavljiva hrana cibo facilmente digeribile
biti lahko oblečen portare abiti leggeri
lahko razumljiv accessibile, comprensibile
lahko vodljiv manoviero
2. (izraža zmožnost za kako dejanje)
vozilo se lahko giblje na kopnem in v vodi il veicolo può muoversi su terra e in acqua
kolikor lahko presodim, je stvar resna a quanto posso giudicare, la faccenda è seria
3. (v vezniški rabi)
lahko (da) pride, lahko (da) ne può darsi che venga e può darsi che non venga
4. (izraža dovoljenje, soglasje)
naročnina se lahko poravna v treh obrokih l'abbonamento è pagabile, si può pagare in tre rate
'Ali smem?' 'Lahko?' 'È permesso?' 'Si può?'
5. (izraža prošnjo, omiljeno zapoved)
ali mi lahko daš kozarec vode? puoi darmi un bicchier d'acqua?
6. (v zvezi z 'reči, trditi, predstavljati si' izraža podkrepitev trditve, pritrjevanje)
lahko si misliš, kako sem se ustrašil puoi immaginare lo spavento che ho preso
'To me je užalilo!' 'Si lahko mislim' 'La cosa mi offende!' 'Posso immaginarlo'
PREGOVORI:
kar danes lahko storiš, ne odlašaj na jutri non rimandare a domani quello che puoi fare oggi; chi ha tempo non aspetti tempo - lájati (-am) imperf. ➞ zalajati
1. abbaiare; latrare (cane, volpe):
pren. lajati v luno abbaiare alla luna
2. pejor. abbaiare (tudi ekst.), parlare
PREGOVORI:
pes, ki laja, ne grize can che abbaia non morde - lamentare
A) v. tr. (pres. lamento)
1. objokovati; tožiti, pritoževati se; obžalovati
2. poročati, beležiti:
nell'incidente si lamenta un morto v prometni nesreči beležimo tudi smrtno žrtev
B) ➞ lamentarsi v. rifl. (pres. mi lamento)
1. tožiti
2. pritožiti, pritoževati se:
non mi lamento nimam se kaj pritoževati - lánski (-a -o) adj. dell'anno scorso, dell'anno passato:
pren. marati za kaj kot za lanski sneg non importare un fico secco - lásek (-ska) m
1. hipok. piccolo capello
2. (nitast okras božičnega drevesa) filo d'argento
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. ne popustiti niti za lasek non cedere di uno iota
bot. koreninski laski peli radicali
bot. marijini laski adianto, capelvenere (Adianthum capillus-veneris) - lásten (-tna -o) adj.
1. proprio:
imeti lastne dohodke avere redditi propri
2. pog. suo, proprio:
iti kam, potovati na lastne stroške andare, viaggiare a proprie spese
storiti kaj na lastno odgovornost fare qcs. sulla propria responsabilità
3. (izraža ožjo sorodstveno, narodnostno pripadnost) proprio, suo stesso:
zatajiti lastno kri rinnegare il proprio sangue
4. (značilen, tipičen) proprio (a, di qcn.), caratteristico, tipico, peculiare:
to je mladini lastno qualcosa di tipico della gioventù, di proprio della, alla gioventù
5. pren. (poudarja pomen svojilnega zaimka) proprio:
Slovenci nismo imeli svoje lastne države noi sloveni non abbiamo avuto un proprio, un nostro stato
ne imeti lastnih možganov non pensare con la propria testa
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
spremeniti se, da bi ga lastna mati ne spoznala cambiare in modo irriconoscibile
videti na lastne oči vedere coi propri occhi
sprejeti koga v lastni osebi ricevere di persona
storiti kaj na lastno pest fare qcs. di propria iniziativa
bati se lastne sence aver paura della propria ombra
trg. lastna cena prezzo di costo
fiz. lastna frekvenca frequenza propria
elektr. lastna indukcija autoinduizione
ekon. lastna sredstva mezzi propri
teh. lastna teža vozila peso a vuoto
lingv. lastno ime nome proprio
lažje je videti tuje kot lastne napake è più facile vedere gli altrui difetti che i propri
PREGOVORI:
lastna hvala — cena mala; lastna hvala se pod mizo valja chi si loda s'imbroda - lástovka (-e) f zool. rondine (Hirundo rustica);
mestna lastovka balestruccio (Delichon urbica)
cvrkutanje, čebljanje, ščebetanje lastovk il garrito, lo squittio delle rondini
šport. skok v lastovičko tuffo teso, volo dell'angelo
šport. lastovička (lik umetnostnega drsanja) angelo
PREGOVORI:
ena lastovka ne naredi pomladi una rodnine non fa primavera - láški (-a -o) adj. star. (italijanski) italiano
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
šalj. ne videti koga že sedem laških let non aver visto uno da un'eternità
agr. laška češplja susina italiana
agr. laška repa (topinambur) topinambur (Helianthus tuberosus)
laški fižol fagiolone, fagiolo americano (Phaseolus coccineus)
laški lešniki, orehi nocciole, noci grosse
laški rizling (trta in vino) Riesling italico
laški topol pioppo italico (Populus italica)
gastr. star. laško olje olio d'oliva (raffinato)
bot. laška borovnica mortella, mirto (Myrtus communis)
laška kamilica tignamica (Helichrysum arenarium)
laška leča colutea arborescente, vescicaria (Colutea arborescens)
laški janež salvastrella, pimpinella (Pimpinella anisum)
zool. laški škrjanec calandra (Melanocorypha calandra) - lážji (-a -e) adj. komp. od lahek più leggero; più facile; meno grave, meno duro:
olje je lažje od vode l'olio è più leggero dell'acqua
lažja naloga compito più facile, piuttosto facile
lažje življenje vita meno dura
lažja rana ferita leggera, non grave - le členek (piše se z vezajem)
1. (za poudarjanje kazalnega zaimka, ki se nanaša na zadnji samostalnik prejšnjega stavka) il quale ultimo, quest'ultimo:
nekateri rodovi so se razvili v pastirje. Le-ti niso poznali stalne naselitve altri popoli divennero pastori. Questi ultimi non conoscevano insediamenti stabili
2. (za poudarjanje kazalnega zaimka, prislova sploh) che:
imel je samo mater, le-ta pa je bila priletna viva era rimasta soltanto la madre che però era piuttosto avanti negli anni
šel je na morje, od le-tam pa v hribe prima andò al mare e di lì in montagna - lè1 adv.
1. (izraža omejenost navedenega) solo, soltanto, solamente, semplicemente:
to je le osnutek zakona è soltanto un disegno di legge
2. pa le (krepi nasprotje s povedanim) pure, eppure:
vsega ima, pa le ni srečen ha tutto, eppure non è felice
3. le da (omejuje prej povedano) purtroppo, sfortunatamente:
tudi pri nas imamo dobre gospodarstvenike, le da premalo anche da noi vi sono bravi manager, purtroppo sono pochi
4. (v zvezi s 'če' izraža pogojenost) soltanto se; purché, a patto che:
plačal bi, če bi le mogel pagherei, soltanto se potessi
nekaj pomeniš le, če imaš denar uno conta purché abbia soldi
5. (z oziralnimi zaimki in prislovi poudarja ugibanje) ahi, cosa mai; dove mai; quando mai, perché mai:
le kaj si bo mislil o nas cosa mai penserà di noi
le kje boš zdaj dobil zdravnika? dove mai troverai un medico a quest'ora?
6. (izraža spodbudo, poziv) su, suvvia; pur; nessuno, niente:
le nič ne jokaj! su, non frignare!
(eliptično) le počasi! nessuna fretta!; adagio, Biagio!
le brez skrbi! niente paura!
le korajžno! su, coraggio!
7. da le, če le (eliptično, izraža zadovoljstvo, začudenje ali ukaz, željo) l'importante è che; basta che, purché:
da ste le zdravi purché siate sani
če le ni kaj hujšega purché non sia qualcosa di più grave, di peggio
da te le ni sram dovresti vergognartene!
8. kot le (izraža visoko stopnjo) assai, oltremodo, estremamente:
zvit kot le kaj furbo di tre cotte
prijazen kot le kaj gentilissimo - léd (-ú) m ghiaccio (tudi pren.):
led se taja, se lomi, poka il ghiaccio si scioglie, si rompe
roke mrzle kot led mani di ghiaccio
pren. prebiti led rompere il ghiaccio
drsati se po ledu pattinare sul ghiaccio
umetni, večni led ghiaccio artificiale, eterno
iti (komu) na led cadere nell'inganno; vulg. lasciarsi fregare
pren. speljati koga na led tendere una trappola a qcn.
(imeti) na jeziku med, v srcu led avere il miele sulle labbra e il veleno nel cuore; volto di miele, cuore di fiele
gastr. led (glazura) glassa
šport. drsanje na ledu pattinaggio su ghiaccio
šport. jadranje na ledu corsa a vela su ghiaccio
šport. hokej na ledu hockey su ghiaccio
teh. suhi led ghiaccio secco, neve carbonica
PREGOVORI:
osel gre samo enkrat na led l'asino dov'è cascato una volta, non ci ricasca la seconda - legge
A) f
1. zakon:
legge ordinaria, speciale navadni, posebni zakon
a termini di legge po zakonu, na podlagi zakona
lo spirito della legge duh zakona
la legge è entrata in vigore zakon je stopil v veljavo
promulgare una legge razglasiti zakon
emanare una legge izdati zakon
osservare la legge spoštovati zakon
violare, trasgredire la legge prekršiti zakon
abrogare una legge preklicati zakon
dettar legge zapovedati
stabilire con legge določiti z zakonom
così dice la legge tako pravi zakon
la necessità non ha legge sila menja zakon
le leggi della pittura zakoni slikarstva
le leggi della fisica fizikalni zakoni
legge di Archimede Arhimedov zakon
2. pravo:
laurea in legge diploma iz prava
uomo di legge pravni strokovnjak, pravnik
3. zakon, zakonska oblast:
in nome della legge v imenu zakona
4. ekst. zakon:
la legge del più forte zakon močnejšega
la legge della giungla zakon džungle
la legge dell'omertà obljuba molčečnosti (pri mafiji); pajdaštvo
PREGOVORI: fatta la legge trovato l'inganno preg. vsak zakon ima stranska vrata
B) agg. invar. zakonski:
decreto legge zakonska odločba - lén (-a -o) adj.
1. pigro, indolente, ignavo; poltronesco, disutile, infingardo, scioperato:
len kot gnoj, len, da smrdi un pigrone della peggior risma
inter. lenoba lena! pelandrone, che non sei altro!
2. pren. pigro, lento; tardo:
med. leno črevo intestino pigro - lenzuōlo m (m pl. -li; f pl. -la) rjuha:
cacciarsi tra le lenzuola iti spat, leči
covare le lenzuola poležavati
il bianco lenzuolo della neve bela snežna odeja
PREGOVORI: il caldo dei lenzuoli non fa bollir la pentola preg. kdor dolgo spi, obira kosti