Franja

Zadetki iskanja

  • ammuffire v. intr. (pres. ammuffisco) plesneti (tudi pren.):
    il pane vecchio ammuffisce star kruh plesni
    tenere i soldi ad ammuffire pustiti, da denar plesni
    ammuffire in un remoto paesino plesneti v odmaknjeni vasici
  • amore m

    1. ljubezen:
    amore fraterno, filiale bratovska, otroška ljubezen
    amore paterno, materno očetovska, materinska ljubezen
    amore per un amico ljubezen do prijatelja
    essere tutto amore biti naklonjen
    per amore o per forza zlepa ali zgrda
    d'amore e d'accordo v lepi slogi, složno
    per l'amor di Dio! za božjo voljo!
    per amore di qcn. komu na ljubo
    fallo per amor mio stori to meni na ljubo!
    per amore di qcs. zaradi:
    per amore di pace zaradi ljubega miru
    amore di sé sebičnost
    amor proprio samoljubje

    2.
    amore infelice, sensuale, platonico nesrečna, čutna, platonska ljubezen
    fare all'amore, fare l'amore con qcn. ljubiti se s kom
    figlio dell'amore evfemistično nezakonski otrok
    patire, soffrire il mal d'amore prestajati, trpeti ljubezenske muke

    3.
    amore della patria, dell'umanità ljubezen do domovine, do človeštva
    provare amore per gli oppressi čutiti ljubezen do zatiranih
    amore per le arti, per la matematica ljubezen do umetnosti, do matematike

    4. ljubezen, navezanost, pohlep:
    amore del denaro, del lusso, del potere pohlep po denarju, po razkošju, po oblasti
    amore per la vita, per i piaceri ljubezen do življenja, do užitkov

    5.
    è venuto all'appuntamento il tuo amore? ali je tvoja ljubezen prišla na zmenek?
    la bambina è proprio un amore deklica je pravi srček
    canta che è un amore čudovito poje

    6.
    amori pl. ljubezenske dogodivščine:
    non fa che parlare dei suoi amori ne počne drugega, kot da pripoveduje o svojih ljubezenskih dogodivščinah
    PREGOVORI: il primo amore non si scorda mai preg. prva ljubezen ne zarjavi
    chi è sfortunato al gioco è fortunato in amore nesreča pri igri, sreča v ljubezni
    l'amore non fa bollir la pentola preg. ljubezen gre skozi želodec
  • ampakovánje (-a) n iron. (uso improprio, spropositato di) ma, però:
    ti in tvoje ampakovanje! e piantala coi tuoi ma!
  • analisi f

    1. analiza; razčlenjevanje, razčlenitev:
    analisi logica jezik stavčna analiza
    analisi grammaticale jezik besedna analiza
    analisi del sangue med. analiza krvi
    analisi dell'urina med. analiza urina
    analisi quantitativa, qualitativa kvalitativna, kvantitativna analiza
    analisi spettrale, gravimetrica kem. spektralna, gravimetrična analiza

    2. analiza, temeljit pregled, presoja, ocena:
    procedere all'analisi di un fenomeno sociale lotiti se analize družbenega pojava
    condurre un'accurata analisi di un problema temeljito razčleniti problem
    analisi psicologica psihološka analiza
    in ultima analisi v bistvu, konec koncev, navsezadnje

    3. psihoanaliza
  • anarchia f

    1. anarhija, anarhičnost, brezvladje, nered, neurejenost:
    in quell'azienda vige l'anarchia più assoluta v podjetju vlada najpopolnejša anarhija

    2. anarhizem
  • andare*

    A) v. intr. (pres. vado, vō)

    1. iti, odpraviti se; hoditi, potovati:
    andare da Roma a Milano iti iz Rima v Milano
    andare a piedi, in bicicletta, in treno iti peš, s kolesom, z vlakom
    andare a tutta birra pog. dirjati
    andare a passo lento iti počasi
    andare a caccia, a pesca iti na lov, na ribolov
    vai al diavolo! vai all'inferno! pojdi k vragu!
    questa strada va a Roma ta cesta pelje v Rim
    andare a fondo, a picco potopiti se; pren. propasti
    andare al fondo di una questione temeljito pretresti vprašanje, rešiti vprašanje
    andare all'asta, all'incanto iti na dražbo
    andare a nozze pren. kaj zelo rad storiti
    andare alla volta di un luogo odpraviti se kam, nameriti se kam
    andare a fronte alta nositi glavo pokonci
    andare a capo chino iti s sklonjeno glavo
    andare a buon fine končati se uspešno
    andare all'altro mondo, al Creatore, in cielo iti na drugi svet, umreti
    andare a male pokvariti se
    andare a gara tekmovati
    andare a fuoco vneti se, goreti
    andare alle calende greche vleči se v nedogled
    andare a (in) terra pasti; pren. iti po zlu
    andare a rischio tvegati
    andare a vuoto spodleteti, izjaloviti se
    quelle parole andavano a te besede so bile namenjene tebi
    andare a finire končati se, zaključiti se:
    com'è andata a finire? kako se je stvar končala?
    l'auto è andata a finire in un fosso avto je končal v jarku
    andare con i piedi di piombo pren. iti, ravnati previdno
    andare col pensiero a pomisliti na, spomniti se na
    va da se che razume se, da; jasno je, da; iz tega sledi, da
    andare di trotto dirjati
    andare di male in peggio, di bene in meglio iti vse slabše, vse bolje
    andare di traverso, per traverso postaviti se povprek, zatakniti se v grlu (grižljaj); zatakniti se (zadeva); biti zoprn (oseba);
    andare di mezzo biti prizadet, iti za:
    ne va di mezzo il mio buon nome gre za moje dobro ime
    andare d'accordo strinjati se
    la porta va in giardino vrata vodijo v vrt
    andare fino in fondo iti do konca
    andare in prescrizione pravo zastarati
    andare in macchina tisk tiskati se (časopis)
    andare in onda biti predvajan (na RTV)
    andare per funghi iti nabirat gobe
    andare per la propria strada pren. hoditi svoja pota
    andare per qcn. iti po koga:
    va' per il medico pojdi po zdravnika
    andare per le lunghe dolgo trajati, vleči se
    andare per la maggiore biti priljubljen, biti v modi
    va per i vent'anni kmalu bo dopolnil dvajset let
    andare sul sicuro ne tvegati
    la spesa andrà sulle centomila lire stalo bo okrog sto tisoč lir
    andare scalzi hoditi bos
    andare addosso zadeti ob, povoziti
    andare dentro iti v zapor
    il numero speciale del quotidiano è andato in un momento posebno številko dnevnika so razprodali v trenutku
    andare soldato iti k vojakom
    andare pazzo di qcn. biti zaljubljen v koga
    andare pazzo per qcs. biti nor na kaj
    andare contro corrente pren. plavati proti toku
    andare troppo oltre pren. iti predaleč, pretiravati
    andare su iti gor, rasti, podražiti se (tudi pren.): gled. biti uprizorjen, biti na sporedu:
    come van su i prezzi! kako rastejo cene!
    domani andrà su l'Amleto jutri bodo uprizorili Hamleta
    quest'anno va molto il blu letos je zelo moderna modra barva
    andare giù iti dol; pren. hirati, propadati, iti navzdol, na slabše:
    dopo la disgrazia il babbo è andato giù po nesreči je šlo z očkom zelo na slabše
    è un tipo che non mi va giù tega tipa ne prenesem
    questo lavoro non va to delo ni dobro opravljeno
    ne va del mio onore za mojo čast gre
    andarsene oditi:
    se ne andò con le pive nel sacco pren. odšel je z dolgim nosom
    vattene! izgini!
    vado e vengo takoj bom nazaj
    vada per questa volta tokrat naj bo
    lasciar andare iti molče prek česa
    lasciar andare uno schiaffo, un pugno primazati klofuto, udariti koga
    lasciarsi andare prepustiti se; pren. obupati
    lasciarsi andare nel vestire zanemariti se v oblačenju
    va' la, ma va' là daj no!, pojdi no!, beži no!
    andiamo, su! dajmo, no!

    2. biti:
    andare fiero, orgoglioso (di) biti ponosen na kaj

    3. postati, spremeniti se:
    andare a pezzi razbiti se
    andare in briciole, in frantumi zdrobiti se
    andare in fumo pren. propasti, izjaloviti se, razbliniti se
    andare in visibilio, in brodo di giuggiole topiti se od blaženosti

    4. iti, napredovati:
    come va? kako je kaj?
    questa volta ti è andata liscia to pot si jo dobro odnesel
    il tuo orologio non va tvoja ura ne gre, stoji
    gli affari vanno a gonfie vele posli gredo odlično
    andare a naso ravnati nagonsko; prepustiti se slučaju
    andare a caso, a casaccio ravnati nepazljivo
    l'autocarro va a nafta tovornjak gre na nafto

    5. izginiti, oditi, bežati:
    come vanno i mesi e gli anni! kako bežijo meseci in leta!

    6. ugajati, biti všeč:
    ti va di andare a passeggio? ali bi šel na sprehod?

    7. ekon. veljati:
    queste banconote non vanno più ti bankovci ne veljajo več

    8. zgoditi se:
    come va che sei sempre di malumore? kako to, da si vedno slabe volje?

    9. biti potreben:
    qui ci andrebbe ancora un po' di sale potreben bi bil še ščepec soli

    10.
    queste scarpe mi vanno strette ti čevlji me tiščijo

    11. (če sledi pretekli deležnik, pomeni "mora biti")
    questo non va preso alla lettera tega ne gre jemati dobesedno

    12. (če mu sledi gerundij, označuje trajnost in pogostnost)
    il male va peggiorando bolezen se poslabšuje
    PREGOVORI: chi va con lo zoppo impara a zoppicare preg. s komer hodiš, s tem se obrodiš
    dimmi con chi vai e ti dirò chi sei preg. povej mi, s kom hodiš, in povedal ti bom, kdo si
    tanto va la gatta al lardo che ci lascia lo zampino preg. vrč hodi tako dolgo k vodnjaku, dokler se ne razbije
    chi va al mulino s'infarina preg. če greš v mlin, boš bel od moke
    paese che vai usanze che trovi preg. kolikor krajev, toliko običajev
    chi va piano va sano e va lontano preg. počasi se daleč pride

    B) m hoja, stopinja:
    il suo andare è inconfondibile ima prav značilno hojo
    era tutto un andare e venire bil je neprestan vrvež
    con l'andare del tempo, a lungo andare sčasoma
    a tutt'andare na vso moč:
    spendere a tutt'andare zapravljati na vso moč
  • angolo m

    1. mat. kot:
    angolo acuto, retto, ottuso ostri, pravi, topi kot
    gli angoli dell'occhio, della bocca očesni, ustni kotički

    2. vogal:
    l'angolo della strada cestni vogal

    3. pren. kotiček, skrit kot:
    un angolo tranquillo miren kotiček
    un angolo fuori mano odročno mesto
    in ogni angolo vsepovsod
    angolo morto voj. mrtvi kot
  • angustia f

    1. pomanjkanje, stiska:
    angustia di spazio prostorska stiska
    angustia di mente duhovna ozkost
    trovarsi in angustie biti v denarni stiski

    2. tesnoba, skrb, muka:
    stava in angustia per l'esito dell'esame skrbelo ga je, kako bo napravil izpit
  • anima f

    1. duša, duh:
    l'anima e il corpo duša in telo
    l'anima di un'impresa pren. duša nekega podviga
    anima nera pren. brezvestnež
    non avere anima biti brezdušen
    cura di anime dušno pastirstvo
    darsi anima e corpo a qcs., a qcn. posvetiti se z dušo in telesom čemu, komu
    essere l'anima gemella di qcn. pren. biti sorodna duša z nekom
    rendere l'anima a Dio izdihniti dušo
    rompere l'anima a qcn. pog. gnjaviti koga
    tiene, regge l'anima coi denti komaj se še drži pri življenju
    toccare l'anima pren. ganiti, seči v dušo
    vendere l'anima al diavolo prodati dušo hudiču
    all'anima! primojduš!
    volere un ben dell'anima a qcn., amare qcn. con tutta l'anima ljubiti koga z vsem srcem
    giurare sull'anima di qcn. slovesno priseči

    2. duša, oseba, človek:
    un paese di poche anime vas z nekaj dušami
    non c'è anima viva ni žive duše
    un'anima dannata zlobnež, hudobnež
    un'anima in pena nemiren, begajoč človek
    la buon'anima pokojnik, pokojnica

    3. duša, osrednji (notranji) del:
    l'anima di una fune metallica duša, stržen kovinskega kabla
  • animato

    A) agg.

    1. živ:
    l'uomo e gli altri esseri animati človek in druga živa bitja
    disegno, cartone animato risanka, animirani film

    2. živahen, razgiban:
    una scena animata razgiban prizor
    partì animato delle (dalle) migliori intenzioni na pot so ga gnali najboljši nameni, na pot je šel z najboljšimi nameni

    B) m glasba animato, živahno
  • animazione f

    1. oživitev; živahnost; zagnanost:
    parlare con animazione govoriti živahno, zagnano

    2. vrvež, gneča:
    c'era grande animazione in paese v vasi je bil hud vrvež
  • animo m

    1. duh:
    stato d'animo duševno razpoloženje
    forza d'animo duševna moč
    mettere l'animo in pace vdati se
    avere l'animo, avere in animo di fare qcs. nameravati kaj storiti
    di buon animo rade volje
    ad un animo soglasno

    2. srce, moč; pogum:
    avere l'animo (di) imeti pogum, upati si
    prendere animo drzniti si
    perdersi d'animo izgubiti pogum
    non mi è bastato l'animo di dargli la cattiva notizia nisem imel dovolj poguma, da bi mu povedal slabo novico
    animo! pogumno!
  • annegare

    A) v. tr. (pres. annego) utopiti:
    annegare i dispiaceri nel vino utapljati težave v vinu

    B) v. intr.

    1. utopiti se

    2. pren. utopiti se, potopiti, potapljati se, pogrezniti, pogrezati se, izgubiti se:
    annegare in un mare di guai utapljati se v morju težav
  • anno m leto:
    anno astronomico astronomsko leto
    anno bisestile prestopno leto
    anno civile koledarsko leto
    anno lunare lunino leto
    anno luce svetlobno leto
    anno siderale zvezdno leto
    anno solare sončno leto
    anno accademico študijsko leto
    anno santo sveto leto
    anno scolastico šolsko leto
    l'anno corrente tekoče leto
    l'anno nuovo novo leto
    l'anno prossimo prihodnje leto
    l'anno scorso, passato lansko leto, lani
    di anno in anno iz leta v leto
    di qui a un anno čez leto dni
    Capo d'anno Novo leto
    entro l'anno v tem letu
    un altr'anno, quest'altr'anno, l'anno che viene prihodnje leto
    buon anno! srečno novo leto!
    dare il buon anno voščiti srečno novo leto
    è iscritto al terzo anno di Medicina vpisan je v tretji letnik medicinske fakultete
    anni fa, anni or sono pred leti
    un uomo di trent'anni tridesetleten moški
    compiere gli anni dopolniti leta
    i verdi anni mlada leta
    avere molti anni, essere carico d'anni biti zelo star
    levarsi, nascondersi gli anni skrivati leta
    portare bene gli anni skrivati leta
    i poeti degli anni venti pesniki dvajsetih let
  • annoiare

    A) v. tr. (pres. annōio) dolgočasiti, nadlegovati

    B) ➞ annoiarsi v. rifl. (pres. mi annōio) dolgočasiti se:
    ci si annoia a stare in ozio v brezdelju se človek dolgočasi
  • ansia f skrb, nemir, tesnoba:
    essere in ansia per qcn. biti v skrbeh za koga
  • antecedēnza f predhodnost:
    in antecedenza predhodno, prej
  • anteprima f predpremiera:
    proiettare un film in anteprima prikazovati film v predpremieri
  • anticipo m

    1. predujem; akontacija:
    chiedere un anticipo sullo stipendio prositi za predujem pri plači

    2.
    in anticipo predčasno, vnaprej
    partirei con un anticipo di tre ore odpotoval je tri ure prej

    3. šport
    giocare sull'anticipo prehiteti nasprotnika, imeti pobudo pri igri

    4. strojn. predvžig
  • antico

    A) agg. (m pl. -chi) star, starinski; staromoden:
    il buon tempo antico dobri stari časi
    Antico Testamento sveto pismo stare zaveze
    età antica stari vek
    in antico v davnini
    all'antica po starem, starinsko

    B) m pl. starodavniki, predniki