nōtte f
1. noč:
a notte ko se je znočilo
da notte nočen, spalen:
camicia da notte spalna srajca
di notte ponoči
di prima notte v prvih nočnih urah
nel cuor della notte sredi noči
sul far della notte ko se mrači
giorno e notte stalno, nenehno
la notte sulla domenica noč na nedeljo
la notte dei lunghi coltelli pren. noč dolgih nožev, brezobziren obračun
la prima notte prva (poročna) noč
la notte santa sveta noč, Božična noč
ci corre quanto dal giorno alla notte razlika je ogromna kot dan in noč
peggio che andar di notte stvar gre zmeraj slabše
2.
notte buia, stellata temna, zvezdnata noč
notte movimentata nemirna, razburkana noč
notte tranquilla mirna noč
buona notte! lahko noč!
notte bianca neprespana, prebedena noč
passare la notte in bianco prebedeti
far di notte giorno bedeti
3. pren. tema, mrak; neznanje, barbarstvo:
la notte dei tempi pradavnina
4. pren. slepota
Zadetki iskanja
- nòv (nôva -o)
A) adj.
1. nuovo, recente, novello:
nova cesta, hiša una strada, una casa nuova
nastanek novih držav formazione dei nuovi stati
jesti nov krompir mangiare patate novelle
2. (ki še ni bil v uporabi) nuovo:
nova obleka abito nuovo
3. (do nedavnega neodkrit, neznan) nuovo, mai visto, mai conosciuto prima; inedito:
nova zvezda stella nuova
iskati nove dogodivščine andare in cerca di nuove avventure
4. (ki sledi prejšnjemu, je namesto prejšnjega) nuovo:
ukrepi nove vlade le misure del nuovo governo
5. (nedavno vključen) nuovo; neo-:
novi učenci i nuovi scolari
novi diplomiranci i neolaureati
6. (ki se po lastnostih razlikuje od prejšnjega) nuovo:
novi tokovi v umetnosti le nuove correnti artistiche
7. (v primerniku, presežniku) nuovo, recente:
novejša slovenska literatura letteratura slovena recente
upoštevati najnovejša dognanja tener conto delle scoperte più recenti
8. pren. (tak kot pravi) novello:
on je novi Manet è un novello Manet
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. oznanjati novi evangelij predicare, diffondere un nuovo vangelo
obrniti nov list, novo stran voltar pagina
nov veter je zapihal tira un vento nuovo
biti nov od nog do glave, od glave do pete essere nuovo dal capo ai piedi
videti koga v novi luči vedere uno in una nuova luce
čakati novo leto fare il veglione di Capodanno
praznovati novo leto festeggiare Capodanno
gledati kakor bik v nova vrata strabuzzare gli occhi
lingv. nova beseda neologismo
nova ekonomska politika nuova politica economica, NEP
um. nova gotika neogotico
rel. nova maša messa novella
um., lit. nova romantika neoromanticismo
med. nova tvorba tumore
bibl. nova zaveza Nuovo Testamento
lit., film. novi realizem neorealismo
geogr. Novi Svet Mondo Nuovo
film. novi val nouvelle vague
hist. novi vek evo moderno
metal. novo srebro alpacca, argentone
agr. nov cepič reinnesto
nov pristaš proselito
med. nova tvorba tumore
film. nova verzija remake
nova vrstica capoverso
trg. nove pošiljke blaga arrivi, ultimi arrivi
bibl. Novi testament Nuovo Testamento
pren. novi član skupnosti neofita
ekon. novi menični upnik giratario
novi odlok controdecreto
novi poskus riprova
pren. novo ovrednotenje rivalutazione
bot. novo poganjanje rintallo
novo povelje contrordine
PREGOVORI:
nova metla dobro pometa granata nuova spazza bene tre giorni
B) nôvi (-a -o) m, f, n
1. novi il nuovo (capo ecc.):
novi je zelo strog il nuovo capo è molto severo
2. nova:
zapeti nekaj novih cantare varie nuove canzoni
3. novo il nuovo:
boj med starim in novim la lotta fra il vecchio e il nuovo - novanta
A) agg. invar. devetdeset:
avere novanta probabilità su cento ekst. imeti veliko verjetnost, biti zelo verjeten
te l'ho detto e ripetuto novanta volte stokrat sem ti povedal
B) m devetdeset:
pren. pezzo da novanta velika živina; mafijaški boss
essere sui novanta imeti jih okoli devetdeset (let)
la paura fa novanta pren. strah ima velike oči - nudíti (-im)
A) imperf.
1. offrire, porgere, prestare, dare:
nuditi hrano in prenočišče dare vitto e alloggio
nuditi streho komu albergare qcn.
2. offrire, dare:
nuditi komu roko dare una mano a qcn.; chiedere la mano, chiedere in sposa
hiša nudi zavetje la casa offre riparo
nuditi povod za offrire lo spunto per
3. (z oslabljenim pomenom) dare; offrire:
nuditi razvedrilo dare, offrire svago
nuditi inštrukcije dare lezioni private
nuditi odpor opporre resistenza
nuditi pomoč offrire aiuto, soccorrere, aiutare
4. star. (siliti) stimolare, costringere
B) nudíti se (-im se) imperf. refl. offrirsi, presentarsi - nudo
A) agg.
1. gol, nag:
a piedi nudi bos
a testa nuda gologlav
mezzo nudo napol nag
nudo nato, nudo come un verme, nudo come mamma l'ha fatto popolnoma gol
2. pren. gol:
a occhio nudo s prostim očesom
dorso nudo neosedlan (konj)
spada nuda iz nožnice potegnjeni meč
terra nuda gola zemlja
3. pren. gol (brez okraskov, opreme):
appartamento nudo neopremljeno stanovanje
pareti nude gole stene
4. pren. gol, pristen, odkrit:
i nudi fatti gola dejstva
la verità nuda e cruda gola resnica
mettere a nudo razkriti, odkrivati
5. knjižno nemočen
B) m umet. akt - nújen (-jna -o) adj.
1. necessario, urgente, pressante:
nujna potreba bisogno urgente
nujen telefonski poziv chiamata telefonica urgente
imeti nujne opravke avere impegni urgenti
2. inevitabile, ineluttabile:
v takih razmerah je poraz nujen in queste condizioni la sconfitta è inevitabile
3. indispensabile, essenziale
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
filoz. nujna lastnost qualità necessaria
med. nujna zdravniška pomoč urgenza
jur. nujni dedič erede legittimo, necessario; legittimario
jur. nujni delež legittima
nujno pismo raccomandata espresso - nullo
A) agg.
1. ničen, neveljaven:
scheda elettorale nulla neveljavna glasovnica
la sentenza è stata dichiarata nulla sodba je bila razveljavljena
2. šport
match nullo srečanje neodločeno
B) agg. knjižno noben
C) pron. knjižno nihče - númera (-e) f star. (število) numero:
hišna numera numero di casa
pren. to pa je druga numera questo è un altro paio di maniche - numero m
1. mat. število:
numero algebrico algebrsko število
numero astratto, primo abstraktno število
numero atomico fiz. atomsko število
numero di Avogadro kem. Avogadrovo število
numero di bordo navt. borbeno število (članov posadke)
numero cardinale, ordinale kardinalno, ordinalno število
numero complesso kompleksno število
numero concreto imenovano število
numero decimale decimalno število
numero dispari neparno, liho število
numero pari parno, sodo število
numero frazionario odlomek
numero intero celo število
numero immaginario imaginarno število
numero irrazionale iracionalno število
numero di Mach fiz. Machovo število
numero di massa fiz. masno število
numero di matricola zaporedno število
numero d'ottano kem. oktansko število
numero periodico periodično število
2. številka:
numeri arabi, romani arabske, rimske številke
3. številka (stvari, osebe, ki se tako označuje):
via Dante, numero due Dantejeva ulica dve
il numero dieci sta meglio bolnik s postelje številka deset se bolje počuti
il numero venti è uscito gost iz sobe številka dvajset je šel ven
4. pren. množica; število (nedoločeno, določeno):
numero chiuso omejeno število
numero legale kvorum
senza numero brezštevilen, neštet, neskončen
sopra numero nadštevilen
fa solo numero pren. je samo številka, ne velja nič
5. vrsta, razred; stopnja:
un atleta numero uno izjemen športnik, šampion
un medico numero uno prvovrsten zdravnik
nemico pubblico numero uno javna nevarnost številka ena
nel numero dei più med pokojniki
essere ancora nel numero biti povprečnež
uscire dal numero izstopati, odlikovati se
6. številka (loterije):
dare i numeri pog. govoriti zmedeno, nejasno
7. trgov. številka:
portare scarpe numero 40 nositi čevlje številka 40
8. varietejska točka
9. številka (zvezka, publikacije):
numero unico posebna številka
10. jezik število
11. pren. pog. čuden tič, patron:
è proprio un numero tuo fratello tvoj brat je pa res čuden tič
12.
numeri pl. kvalitete, sposobnosti:
ha tutti i numeri per riuscire ima vse, kar potrebuje za uspeh - nuōra f snaha:
essere come suocera e nuora gledati se kot pes in mačka
suora e nuora pren. šalj. podstavek za kis in olje
PREGOVORI: dire a nuora perché suocera intenda preg. govoriti enemu, da bi drugi razumeli - o prep. (predlog z mestnikom)
1. (za izražanje vsebine, predmeta obravnavanja) di, su:
govoriti, poročati, razpravljati o kom, o čem parlare, riferire, discutere di qcn., di qcs.
članek, pogodba, sporazum, zakon o čem articolo, contratto, accordo, legge su qcs.
(v naslovu) O zločinih in kaznih Dei delitti e delle pene
2. (za izražanje časa, v katerem se kaj dogaja) a, per:
o pravem času provvidenzialmente
o binkoštih, o božiču a Pentecoste, a Natale
PREGOVORI:
o kresi se dan obesi (ai fuochi di S. Giovanni) passato il solstizio, le giornate si accorciano - ò inter. (izraža ravnodušno prepričanje, zavrnitev) su, suvvia; ma; allora:
o, ga bo že minilo ma gli passerà
o, beži, beži, saj ni hudega su, suvvia, non è niente di grave - ob prep.
I. (s tožilnikom)
1. (za izražanje premikanja) contro, su, a:
spotakniti se, zadeti ob kamen inciampare, urtare contro un sasso
položiti lestev ob zid appoggiare la scala al muro
navt. postaviti se, zapluti ob bok portarsi sottobordo
2. (za izražanje izgube) ○; biti ob kaj perdere qcs.:
biti ob službo perdere il lavoro
priti ob dobro ime perdere la reputazione
II. (z mestnikom)
1. a, accanto, allato a, lungo:
klobuk ima ob straneh zavihane krajce il cappello ha le falde rialzate ai lati
sloneti ob oknu stare appoggiati alla finestra
železnica je speljana ob reki la ferrovia è stata costruita lungo il fiume, segue il corso del fiume
2. (za izražanje časa, v katerem se kaj dogaja) ○, a, per:
ob nedeljah hodi k maši le domeniche va a messa
ob počitnicah, ob rojstvu, ob treh per le vacanze, alla nascita, alle tre
pren. ob svitu al canto del gallo
3. (za izražanje primerjave) accanto a, a paragone con:
ob njem sem kakor pritlikavec accanto a lui sembro un nanerottolo
4. (za izražanje okoliščin dejanja) con, a; pisar. in sede di:
pogovarjati se ob kozarcu vina parlare, discorrere con davanti un bicchiere di vino
peti ob spremljavi klavirja cantare con l'accompagnamento del pianoforte
ob lepem vremenu je vse mesto na ulicah col bel tempo tutta la città si riversa per le strade
ob likvidaciji in sede di liquidazione
5. (za izražanje sredstva) con, a:
delati ob dogovorjeni mezdi lavorare a salario concordato
služba je dostopna vsakomur ob enakih pogojih il posto è accessibile a tutti a parità di condizioni
stati bok ob boku stare fianco a fianco
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
ob drugem govoriti tudi o tra l'altro parlare anche di
obresti bo treba plačati ob letu gli interessi dovranno essere pagati in, entro un anno
živeti ob kom vivere con uno
opombe ob robu dogodkov appunti ai margini dell'accaduto
pritisniti koga ob zid mettere qcn. con le spalle al muro
biti (vse) bob ob steno essere tutto inutile, vano
šol. študij ob delu scuole (superiori) serali
študent ob delu studente lavoratore
držati se ob strani tenersi, starsene in disparte
korakati ob zvoku trobente marciare al suono della tromba - ōbbligo m (pl. -ghi) obveza, obveznost; dolžnost:
scuola dell'obbligo šol. obvezna šola, obvezno šolanje
avere obblighi con qcn. čutiti se komu dolžnega
avere l'obbligo di, essere in obbligo di morati, biti dolžan
d'obbligo obvezen:
digiuno d'obbligo relig. obvezni post
è mio, tuo, suo, nostro obbligo (to) je moja, tvoja, njegova (njena), naša dolžnost - občudováti (-újem) imperf.
1. ammirare, contemplare; knjiž. rimirare:
občudovati športnike, razstavljene slike, pokrajino ammirare i campioni sportivi, i quadri esposti, il paesaggio
občudujejo jo zaradi elegance è ammirata per la sua eleganza
2. stimare; entusiasmarsi per - občútno adv. sensibilmente:
kvaliteta se je občutno izboljšala la qualità è aumentata sensibilmente - obdájati (-am) | obdáti (-ám)
A) imperf., perf.
1. cingere, circondare; coronare:
srednjeveška mesta so obdajali z močnimi obzidji le città medievali erano cinte di possenti mura
jezero obdaja bukov gozd il lago è circondato da un faggeto
visoke gore obdajajo dolino alte montagne coronano la vallata
2. rivestire, coprire:
oblaki so obdali nebo il cielo si coprì di nuvole
obdati stole s prevleko rivestire i sedili
3. pren. knjiž. circonfondere; pervadere:
obdaja ga žalost è pervaso dalla tristezza
4. colmare (di):
obdajati koga z ljubeznijo, s častmi colmare uno di affetto, di onori
B) obdájati se (-am se) | obdáti se (-ám se) imperf., perf. refl. circondarsi, attorniarsi, contornarsi:
rada se obdaja z občudovalci ama attorniarsi di ammiratori - obdaríti (-ím) | obdárjati (-am) perf., imperf. regalare, fare regali a, fare dono di a, dotare di:
obdariti, obdarjati koga s čim regalare qcs. a qcn.; dotare uno di qcs.
obdariti otroke za novo leto fare regali ai bambini per Capodanno
bogato obdariti fare ricchi regali
narava jo je obdarila z lepoto in pametjo natura l'ha dotata di bellezza e ingegno - obdóbje (-a) n periodo; tempo; lasso; epoca; età; astr. fase; pesn. stagione:
obdobje doraščanja il periodo della maturazione, della crescita
povojno obdobje dopoguerra
umrljivost za tuberkulozo se je v kratkem obdobju zmanjšala la mortalità per TBC si è ridotta in breve tempo
v obdobju enega leta in un anno
časovno obdobje lasso di tempo
obdobje med obema svetovnima vojnama l'epoca fra le due guerre
vmesno obdobje parentesi
pesn. pretekla obdobja le morte stagioni (Leopardi) - obdržáti (-ím)
A) perf. ➞ držati
1. tenere:
obdržati z rokami, z zobmi tenere con le mani, coi denti
2. tenere, mantenere:
obdržati roke na hrbtu tenere le mani dietro la schiena
3. tenere, serbare:
obdržati sliko za spomin serbare la foto per ricordo
4. trattenere:
obdržati koga v bolnici, v zaporu trattenere uno in ospedale, in prigione
5. conservare; coltivare:
obdržati predpise conservare le norme
obdržati le nekatere vrste sadja coltivare soltanto alcune specie di frutta
6. mantenere:
obdržati začetni tempo mantenere il ritmo iniziale
7. (zapomniti si) tenere in mente, ricordare
8. obdržati zase, v sebi (ne povedati, ne zaupati) tenere per sé, non confidare:
obdržati novico zase tenere per sé la notizia
B) obdržáti se (-ím se) perf. refl.
1. mantenersi, conservarsi; restare immutato:
vreme se ni obdržalo il tempo non ha tenuto, è peggiorato
2. ekst. salvarsi (dalla rovina), sopravvivere:
takšna rastlina se v naravi ne bi mogla obdržati una pianta così in natura non potrebbe sopravvivere
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
obdržati se na površini tenersi a galla
obdržati se na nogah restare in piedi
obdržati se na oblasti restare al potere, conservare il potere