pretírati (-am) | pretirávati (-am) perf., imperf. esagerare; eccedere; trasmodare, travalicare:
pretiravati v čem esagerare in qcs.
pretiravati s šalo eccedere nello scherzo
pretiravati z delom strafare; esagerare con il lavoro, lavorare troppo
pretirati pri jedi esagerare nel mangiare, esagerare con il cibo, mangiare troppo, abusare del cibo
pretirati s pijačo trascendere nel bere; esagerare nel bere, bere troppo
pretiravati s previdnostjo esagerare nelle cautele
Zadetki iskanja
- pretŕgati (-am) | pretrgávati (-am)
A) perf., imperf.
1. rompere, spezzare in due
2. spezzare, stracciare (tudi ekst.), tagliare, squarciare:
pretrgati sovražnikov obroč spezzare l'accerchiamento nemico
blisk pretrga temo un fulmine squarcia l'oscurità
pretrgati diplomatske odnose z neko državo rompere le relazioni diplomatiche con un Paese
anat. pretrgati himen lacerare l'imene
3. rompere (abs.):
z njo sem pretrgal con lei ho rotto
B) pretrgati se (-am se) perf. refl. spaccarsi; pren. sfiancarsi dalla fatica;
tako se je napil, da se mu je film pretrgal prese una sbornia tale da perdere l'autocontrollo, da non sapersi più controllare
glas se mu je pretrgal gli si ruppe la voce dalla commozione
pretrgam se lahko, pa tega ne bom dosegel posso anche crepare dalla fatica, ma non ce la farò
pri delu se pa res ne bo pretrgal non è un tipo da sfiancarsi per il troppo zelo - prevážati (-am)
A) imperf. trasportare; (s plovilom), traghettare;
prevažati blago, potnike trasportare merci, passeggeri
prevažati s čolnom traghettare
voj. prevažati z letalom aviotrasportare
prevažati z vozovi carreggiare; trasportare, portare col carro
B) prevážati se (-am se) perf. refl. girare (con un mezzo di trasporto), scarrozzare - prevézati (-véžem) | prevezováti (-újem) perf., imperf.
1. legare, fasciare:
prevezati škatlo z vrvico legare la scatola con una cordicella
prevezati z jermenom imbracare
2. med. bendare, fasciare:
prevezati rano bendare la ferita, fasciare la ferita
3. rilegare (un libro)
4. pošta collegare (per telefono) - prevléčen (-a -o) adj. rivestito; foderato, incamiciato; ekst. venato:
z usnjem prevlečeni naslanjači poltrone rivestite in pelle - prevléči (-vléčem)
A) perf.
1. ricoprire, rivestire; foderare; grad., navt. incamiciare:
prevleči steno foderare, incamiciare una parete, rivestire una parete
prevleči s klobučevino feltrare
gastr. prevleči s sladkorjem confettare
metal. prevleči s svincem impiombare
metal. prevleči z aluminijem alluminare
prevleči z asfaltom asfaltare
prevleči z zlatom indorare
prevleči z železom acciaiare
2. tirare, trascinare; ekst. portare (a spalla)
3. nareč. agr. erpicare
B) prevléči se (-vléčem se) perf. refl. trascinarsi - prevòz (-ôza) m trasporto:
letalski, pomorski, kopenski prevoz trasporto aereo, marittimo, terrestre
prevoz zapornikov traduzione dei detenuti
kaj zvoziti v petih prevozih trasportare qcs. in cinque viaggi
voj. prevoz z letali aerotrasporto
prevoz z vozovi carreggio
ponuditi komu prevoz offrire un passaggio a qcn.
potrebovati prevoz avere bisogno di un passaggio - prezaséden (-a -o) adj.
1. sovraoccupato;
prezaseden z delom sovraccarico di lavoro, oberato di lavoro
2. sovraffollato, troppo pieno:
prezaseden vlak un treno sovraffollato
3. gled. scambiato (ruolo, parte) - preživéti (-ím) | prežívljati (-am)
A) perf., imperf.
1. trascorrere, passare; vivere:
preživeti počitnice na morju trascorrere le vacanze al mare
2. ekst. vivere, sperimentare:
preživljati težke čase vivere momenti difficili
3. sopravvivere, rimanere in vita (tudi pren.):
nesrečo so preživeli trije potniki all'incidente sono sopravissuti tre passeggeri
4. vivere più a lungo, seppellire:
venomer tarna nad slabim zdravjem, a nas bo vse preživela si lamenta sempre d'esser malata ma poi ci accompagnerà tutti alla tomba
5. sostentare, mantenere:
preživljati veliko družino mantenere una famiglia numerosa
B) preživéti se (-ím se) | prežívljati se (-am se) perf., imperf. refl.
1. vivere, campare, sostentarsi, guadagnarsi da vivere:
preživlja se z inštrukcijami si sostenta dando lezioni (private)
preživljati se z delom campare del proprio lavoro
2. ekst. preživeti (se) essere superato, antiquato - pri prep. (z mestnikom)
1. presso, vicino a, a:
bitka pri Sisku la battaglia di Siscia
greti se pri ognju scaldarsi al fuoco
sedeti pri mizi sedere, stare seduti a tavola
2. in, di, a, presso:
ovratnik pri srajci il colletto della camicia
to sem bral pri Boccacciu l'ho letto nel Boccaccio
Gostilna pri Lovcu Trattoria al Cacciatore
tehnik pri gradbenem podjetju tecnico presso un'impresa edilizia
3. presso, da, con:
pri Slovencih je to v navadi si usa presso gli sloveni
stanovati pri starših abitare dai genitori, stare coi genitori
4. in, con:
pri kadilcih lahko pride do zastrupitve z nikotinom nei fumatori può aversi un'intossicazione da nicotina
pri otrocih ni dobro popuščati coi bambini non bisogna essere troppo remissivi
5. malgrado, nonostante:
pri vsem bogastvu ni srečen malgrado le grandi ricchezze, non è felice
6. a, all'età di:
v šolo je začel hoditi pri šestih letih cominciò a frequentare la scuola all'età di sei anni
7. su, per, ○:
bencin se je podražil za 20 tolarjev pri litru la benzina è rincarata di 20 talleri al litro (il litro)
8. pog. su:
pri moji duši, da ni res giuro sull'anima mia che non è vero
inter. pri moji duši perbacco, perdiana
pri moji veri vivaddio
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
evf. biti pri dekletu vedersela con una ragazza
pren. ne biti pri denarju essere a corto di soldi
pren. biti pri kruhu guadagnarsi il pane, guadagnarsi da vivere
biti pri priči mrtev morire sul colpo
misliti sam pri sebi pensare fra sé, dentro di sé
ostati pri starem restare immutato
presedeti večere pri televiziji passare le sere davanti alla TV
ne zmoči pri najboljši volji non potere proprio malgrado
pren. pri enem ušesu gre noter, pri drugem ven da un orecchio entra, dall'altro esce
pri vsem tem contuttociò - pričvrstíti (-ím) | pričvŕščati (-am) perf., imperf. attaccare; appendere, assicurare, ancorare, fissare; (tovor) imbracare;
pričvrstiti kaj na steno appendere qcs. alla parete
pričvrstiti kaj s kavlji, z vrvmi assicurare qcs. con ganci, corde - pridobíti (si) (-ím (si)) | pridobívati (si) (-am (si)) perf., imperf.; perf., imperf. refl.
1. acquistare, guadagnare; acquisire:
pridobivati čas acquistare tempo
pridobiti pravice, izkušnje acquisire diritti, esperienze
pridobiti si zasluge, sloves acquistare meriti, fama
2. ricavare, ottenere, estrarre, produrre:
pridobivati srebro iz rude estrarre argento dal minerale
pridobivati obdelovalno zemljo z izsuševanjem močvirij ottenere, ricavare aree arative bonificando paludi
pridobivati olje iz sončnic, orehov disoleare i girasoli, le noci; estrarre l'olio, ricavare olio dai girasoli, dalle noci
pridobivati sol (v solinah) salinare, estrarre, produrre il sale
3. procurarsi, procacciarsi, accattivarsi, guadagnar(si), conquistare, ingraziarsi:
pridobiti si naklonjenost koga conquistare, guadagnare le simpatie di qcn., ingraziarsi qcn.
šport. pridobiti si prednost pred zasledovalci distaccare, distanziare gli inseguitori
4. (postati, postajati boljši, bogatejši) guadagnarci, avvantaggiarsene:
če sliko pogledaš od daleč, še pridobi a guardarlo da lontano, il quadro ci guadagna
učbenik je s tem pregledom samo pridobil il libro ha tratto vantaggio dalla revisione - prihájati (-am) imperf. ➞ priti
1. venire, arrivare, giungere, essere in arrivo:
tiho prihajati venire, arrivare silenziosamente, quatto quatto
hitro prihajati arrivare in fretta, sopraggiungere
prihajati na obisk venire in visita
vlak prihaja na drugi tir il treno è in arrivo sul secondo binario
prihajati z letalom, z avtom, peš venire in aereo, in macchina, a piedi
2. (širiti se) venire, penetrare, diffondersi:
iz kuhinje prihaja prijeten vonj dalla cucina viene un odorino
3. arrivare, avvenire, seguire, verificarsi:
jesen prihaja arriva l'autunno
zaradi neprevidnosti prihaja do nesreč per l'imprudenza avvengono incidenti
v mednarodnih odnosih prihaja do napetosti si verificano tensioni nei rapporti internazionali
4. giungere:
znanost prihaja do novih odkritij la scienza giunge a nuove scoperte
prihajam do prepričanja, da je vse zaman sto giungendo alla conclusione che tutto sia vano
5. venir fuori; venir a dire, a raccontare:
ne prihajaj mi več s to stvarjo non venir fuori con questa storia
6. obl.
prihajati iz mode uscire di moda
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
šport. prihajati v formo venire in forma
prihajati do izraza risultare evidente
prihajati k pameti cominciare a ragionare
prihajati k sebi tornare in se
prihajati v poštev andar preso in considerazione
prihaja njegova zadnja ura sta per morire, sta per andare nel numero dei più, è venuta la sua ultima ora
prihajati stvarem do dna conoscere le cose a fondo
prihajati do sape riprendere il fiato
prihajam do tega, da comincio a credere che
prihajati iz srca venire, sgorgare dal cuore
prihajati na čisto, na jasno glede česa riconoscere, chiarire qcs.
reka tu prihaja spet na dan qui il fiume riemerge in superficie
prihajati na dan z besedo sfogarsi, dire quello che si pensa
prihajati na svet venire al mondo, alla luce
prihajati v konflikt s kom venire a conflitto con, scontrarsi con qcn.
prihajati v leta invecchiare
prihajati v ospredje divenire attuale, crescere d'importanza; venire, passare in primo piano
odtod prihaja ime kraja da qui deriva il nome del luogo - prijémati (-am) | prijéti (prímem)
A) imperf., perf.
1. pigliare, prendere:
prijemati s prsti, z rokami prendere con le dita, con le mani
prijemati s kleščami prendere con le tenaglie
2. far presa, prendere:
deska je trhla, zato žeblji ne primejo la tavola è marcia, perciò i chiodi non fanno presa
3. arrestare, fermare; catturare; pog. beccare:
prijeli so nevarnega zločinca è stato arrestato un pericoloso criminale
4. pren. avere; venire; prendere:
spet me prijema kašelj ho di nuovo attacchi di tosse
otroka je prijemal spanec il bambino aveva sonno
kaj te je prijelo ma che (diavolo) ti prende
prijelo me je, da bi odšel mi venne (la voglia) di andarmene
prijel ga je obup fu preso dallo sconforto
v stopalo me je prijel krč ho preso un crampo al piede
med plavanjem ga je prijel krč mentre nuotava gli è venuto un crampo
pog. prijeti v hrbtu, v nogi sentire una fitta alla schiena, alla gamba
5. pren. trattare con severità, con rigore; abbordare, chiedere, intimare; rinfacciare:
otroka bo treba malo bolj prijeti il bambino va trattato con più severità
prijel ga je zaradi kraje gli rinfacciò il furto
primi ga, kje je dobil denar chiedigli dove ha preso i soldi
kje si hodil tako dolgo, ga je prijela dove sei stato tanto tempo, lo abbordò
6. žarg. agire:
po nekaj minutah je injekcija prijela dopo pochi minuti l'iniezione agì
7. rib. abboccare
8. pren.
prijeti za knjigo prendere in mano i libri, cominciare a studiare
prijeti za delo mettersi al lavoro
ne prijeti za nobeno delo oziare, starsene con le mani in panciolle
prijeti za pero mettersi a scrivere, esordire come scrittore
prijeti za puško imbracciare le armi, iniziare la lotta
zapuščal je delo, kadar ga je prijela muha abbandonava il lavoro quando aveva i grilli, gli veniva il ticchio
prijeti vprašanje z nekega stališča affrontare, abbordare il problema da un certo punto di vista
prijeti koga za besedo prendere qcn. in parola
pren. prijeti se za glavo restare sbalordito, cascare dalle nuvole; mettersi le mani nei capelli
prijeti bika za roge prendere il toro per le corna
prijeti za ušesa tirare le orecchie
pog. prijeti koga nekam dover andare di corpo
pog. prijeti na kratko mettere in riga
lov. prijeti sled trovare la traccia
PREGOVORI:
kdor za smolo prime, se osmoli chi va al mulino s'infarina
B) prijémati se (-am se) | prijéti se (prímem se) imperf., perf. refl.
1. afferrare, afferrarsi; prendere, prendersi:
prijeti se matere za krilo afferrarsi alla gonna della madre
prijeti se za roko prendersi per la mano
2. aderire; essere aderente, attillato:
obleka se preveč prime telesa il vestito è troppo aderente
3. attaccarsi, far presa:
blato se prime čevljev il fango si attacca alle scarpe
omet se je dobro prijel l'intonaco ha fatto presa
4. bot. attecchire, mettere radice:
rožmarin se težko prime il rosmarino attecchisce male
5. prijeti se (česa) mettersi a, darsi a:
prijeti se kakega dela mettersi al lavoro, a lavorare
prijeti se kmetovanja darsi all'attività agricola; dedicarsi all'agricoltura
vsaka bolezen se ga prime è incline ad ammalarsi; si ammala spesso, facilmente
otroka se je prijela gripa il bambino ha preso un'influenza
vino se ga prijema il vino gli sta dando alla testa
prijelo se ga je ime Rdečelasec gli dettero il nomignolo di, lo chiamarono il Rosso
noben nasvet se ga ne prime non sente ragioni
pog. sonce se je je lepo prijelo ha una bella abbronzatura
prijeti se vsake bilke aggrapparsi ad ogni fuscello
pog. njega se rado kaj prime è lesto di mano
ne vedeti, česa bi se prej prijeli non saper a che santo votarsi - prikázati (-kážem) | prikazováti (-újem)
A) perf., imperf.
1. mostrare, rappresentare, presentare, dimostrare, descrivere, ritrarre:
prikazati delovanje naprave mostrare il funzionamento del dispositivo
prikazati koga v najboljši luči presentare uno in buona luce
2. (film) presentare, dare, girare:
film že prikazujejo v naših kinematografih la pellicola è già nei nostri cinematografi, nelle nostre sale
prikazati subjektivno presentare, descrivere in modo soggettivo
um. prikazati v perspektivi scorciare
prikazati z diagrami diagrammare, rappresentare con grafici, con diagrammi
B) prikázati se (-kážem se) | prikazováti se (-újem se) perf., imperf. refl. apparire, comparire; mostrarsi; profilarsi; sbucare, affacciarsi:
sonce se je prikazovalo na obzorju il sole appariva all'orizzonte
duh umorjenega kralja se je že nekajkrat prikazal lo spirito del re, morto ucciso, era comparso già varie volte
izza ovinka se je prikazal avto dalla curva sbucò un'automobile
prikazati se za trenutek baluginare, apparire per un momento - prima2 f
1. šol. prvi razred (zlasti osnovne šole)
2. relig. prima
3. gled., film premiera
4. avto prva brzina:
ingranare la prima dati v prvo
5. alpin. prvenstveni vzpon
6. šport prima (sabljanje)
giocare di prima udariti, streljati z volejem, voleji (nogomet) - priméra (-e) f
1. paragone, confronto:
duhovita primera un paragone spiritoso
v primeri z njo je stara in confronto a lei è vecchia
2.
brez primere senza uguali, senza pari
on je matematik brez primere è un matematico formidabile, senza pari - primériti (-im) | primérjati (-am)
A) perf., imperf. paragonare, confrontare, comparare, commisurare, raffrontare; riscontrare:
primerjati podatke raffrontare i dati
primerjati prevod z izvirnikom paragonare la traduzione all'originale
B) primériti se (-im se) | primérjati se (-am se) perf., imperf. refl. accadere, succedere, capitare:
primerila se je nesreča è accaduta una disgrazia
redkokdaj se je primerilo, da je zbolel è capitato rare volte che si ammalasse - primerjáva (-e) f confronto, paragone, comparazione, fronte; parallelo:
brez primerjave senza confronti
v primerjavi z a fronte di, a paragone di; in confronto a
ustrezna primerjava paragone calzante
elementa primerjave i termini del paragone
ne vzdržati primerjave non reggere al paragone
delati primerjavo, primerjave fare, istituire un parallelo, paralleli - prinášati (-am) | prinêsti (-nêsem) imperf., perf. portare, recare, riportare; arrecare; creare:
prinašati pošto portare la posta
prinesti v dar portare in dono
prinašati srečo, nesrečo portare bene, male (scalogna)
prinašati pozdrave portare, recare i saluti
iz Firenc smo prinesli prelepe spomine da Firenze abbiamo riportato bellissimi ricordi
revija prinaša članke z različnih področij la rivista riporta articoli dei più diversi campi
neusklajeni predpisi prinašajo zmedo la scoordinatezza delle norme crea confusione
posel, ki prinaša precej tveganja un affare che presenta molti rischi
tako naložen kapital bo prinesel približno desetodstotni dobiček il capitale così investito frutterà un dieci per cento
prinašati korist fruttificare
okrog prinašati, prinesti ingannare, truffare; fregare
nevesta je prinesla k hiši la sposa ha portato in dote
vulg. vse komu prinesti na krožniku, k riti scodellare la pappa a qcn.; offrire su un piatto d'argento
prinesti komu kaj na uho, na ušesa fare una soffiata, spifferare qcs. a qcn.
pren. boš že še prinesel v moj mlin avrai ancora bisogno di me
prinesti na mizo servire
PREGOVORI:
ena lastovka ne prinese pomladi una rondine non fa primavera
izgovor je dober, tudi če ga pes na repu prinese la scusa è buona anche se tirata per i capelli; se non è vera, è ben trovata