Franja

Zadetki iskanja

  • sentire

    A) v. tr. (pres. sēnto)

    1. slišati; poslušati:
    sentirci poco slabo slišati, biti naglušen
    non sentirci da un orecchio pren. ne slišati na uho
    sentire una conferenza poslušati predavanje
    sentire la messa biti pri maši
    sentire tutte e due le campane slišati obe plati zvona
    sentire il medico posvetovati se z zdravnikom
    non voler sentire ragioni ne poslušati nikogar, trmasto zavračati tuje razloge
    ma senti un po', senti che roba! glej no! (za izražanje začudenja, ogorčenja ipd.)
    stammi (bene) a sentire dobro me poslušaj!

    2. začutiti, zavonjati, zaduhati:
    sentire un odore zavonjati

    3. začutiti; pokusiti:
    senti com'è buono questo vino pokusi, kako dobro je tole vino!

    4. začutiti; potipati:
    senti com'è morbida questa lana potipaj, kako mehka je ta volna!

    5. čutiti, občutiti (telesno, duševno):
    sento caldo, freddo, fame, sete, sonno vroče mi je, hladno mi je, lačen sem, žejen sem, zaspan sem
    sente l'acquolina in bocca sline se mu cedijo
    sente i brividi lungo la schiena zona ga spreletava
    sentire dolore, tristezza čutiti bolečino, žalost
    sentirsi la tremarella addosso bati se

    6. začutiti, opaziti; slutiti:
    sentivo che sarebbe finita male čutil sem, da se bo slabo končalo

    7.
    sentire amore, gratitudine, pietà, stima (per) čutiti ljubezen, hvaležnost (do koga), smiliti se, čutiti spoštovanje (do koga)

    B) v. intr. dišati, smrdeti po; imeti okus po (tudi pren.):
    la stanza sente di stantio soba smrdi po zatohlem
    lo strutto sente di rancido mast ima žaltav okus
    la storia sente di inganno zadeva smrdi po prevari

    C) ➞ sentirsi v. rifl. (pres. mi sēnto) počutiti se (telesno, duševno, čustveno):
    sentirsi bene, male čuti se dobro, slabo
    sentirsi in gamba čutiti se zdravega
    sentirsi in vena biti razpoložen, v formi
    sentirsi a proprio agio, a disagio počutiti se prijetno, neprijetno
    sentirsi in colpa čutiti se krivega
    sentirsi capace, in grado di fare qcs. čuti se sposobnega za kaj
    sentirsi in debito, in obbligo verso qcn. čutiti se dolžnega do koga
    sentirsi fiero di qcs. biti ponosen na kaj
    sentirsela pog. biti pripravljen na kaj, imeti moč za:
    non me la sentivo di fare altri sacrifici nisem imel moči, da bi se še naprej žrtvoval

    Č) m sing. knjižno rahločutnost, senzibilnost
  • seppellire*

    A) v. tr. (pres. seppellisco)

    1. pokopati; zakopati

    2. skriti; pokriti:
    le strade sono sepolte dalla neve ceste pokriva sneg

    3. pren. pozabiti, pozabljati

    B) ➞ seppellirsi v. rifl. (pres. mi seppellisco) pren. zapreti, zapirati se; zakopati se; zatopiti se:
    seppellirsi in casa zapreti se med štiri stene
    seppellirsi tra i libri zatopiti se v knjige
  • sêrija (-e) f

    1. serie (pl. serie):
    opraviti serijo raziskav compiere una serie di ricerche
    filat. serija znamk z živalskimi motivi serie di francobolli con motivi animali
    junaki televizijske serije i protagonisti della serie televisiva
    hladilniki iste serije i frigoriferi della stessa serie
    poskusna serija serie di prova

    2. ekon. (celota bankovcev iste vrednosti) serie

    3. muz. (v dodekafoniji in serialni glasbi) serie
  • servizio m (pl. -zi)

    1. služba; strežba, postrežba:
    donna di servizio služkinja
    donna a mezzo servizio postrežnica
    porta di servizio vrata za služinčad
    i servizi domača opravila
    servizio compreso gost. s postrežbo vred

    2. javna služba, delo:
    anzianità di servizio delovna doba
    entrare in servizio stopiti v službo
    fare, prestare servizio služiti, delati

    3. voj. služba:
    servizio civile civilna služba
    servizio militare vojaška služba
    servizio permanente effettivo stalna vojaška služba
    servizio di guardia, di picchetto, di ronda stražarska, dežurna, obhodna služba
    fuori servizio izven službe, v prostem času; neuporaben, pokvarjen, ki ne dela (stroj)
    essere di, in servizio biti dežuren

    4. radio publ. poročilo, reportaža

    5. pren. usluga

    6. ekon.
    servizi pl. usluge

    7. pog. posel, opravilo; evfemistično telesna potreba

    8. admin. služba:
    servizio meteorologico meteorološka služba
    servizio sociale socialna služba
    servizio segreto, di sicurezza varnostna služba

    9. gosp. servis (jedilno orodje, posodje):
    servizio da tè čajni servis

    10. avto
    stazione di servizio servis, servisna postaja (na bencinskih črpalkah)

    11.
    servizi pl. gradb. pomožni prostori, kuhinja in sanitarije

    12. šport servis
  • sēsso m

    1. spol:
    sesso debole, gentile nežni spol
    sesso forte močni spol
    terzo sesso tretji spol, homoseksualci
    di ambo i sessi obeh spolov, moški in ženske
    il sesso degli angeli pren. namišljeni problem

    2. ekst. seks, spolnost

    3. ekst. spolovila
  • sestrádan (-a -o) adj. affamato; estenuato;
    potolažiti sestradani želodec calmare i morsi della fame
    biti sestradan avere una fame da lupo
  • settanta agg., m invar. sedemdeset, sedemdeseti:
    gli anni settanta sedemdeseta leta
    i settanta sedemdeset let:
    essere sui settanta biti kakih sedemdeset let star
    il settanta leto sedemdeset
    Consiglio dei Settanta hist. Svet sedemdeseterice (v Firencah)
  • sētte agg.; m, f invar.

    1. sedem:
    i sette sacramenti relig. sedem zakramentov
    i sette sapienti sedem modrijanov
    avere sette spiriti come i gatti imeti sedem življenj kot mačke
    chiudere con sette chiavi, con sette sigilli zapreti s sedmimi pečati
    portare qcn. ai sette cieli pren. kovati koga v deveta nebesa

    2. sedem; sedmica; sedmi (dan); sedem (ura):
    giocare il sette di cuori igrati srčno sedmico
    il sette del mese sedmi v mesecu
    le sette del pomeriggio sedem popoldne
    prendere un sette šol. žarg. dobiti sedmico; ekst. pog. razporek (na obleki)

    3. šport sedmerka (vaterpolo)
  • sfrecciare v. intr. (pres. sfreccio) zdrveti mimo:
    i bolidi sfrecciano sulla pista avtomobili drvijo po dirkališču
  • sgranare1

    A) v. tr. (pres. sgrano)

    1. luščiti; čistiti:
    sgranare il cotone egrenirati bombaž
    sgranare i fagioli luščiti fižol
    sgranare il granoturco robkati turščico, koruzo
    sgranare gli occhi pren. pog. izbuljiti oči
    sgranare il rosario pren. prebirati rožni venec

    2. pren. pog. slastno jesti:
    sgranare pagnotte jesti kruh

    B) sgranarsi v. rifl. (pres. mi sgrano) drobiti se
  • sguinzagliare v. tr. (pres. sguinzaglio)

    1. odvezati, spustiti z vrvce

    2. pren. poslati (na lov za kom):
    i poliziotti sono stati sguinzagliati dietro il ladro policisti lovijo tatu
  • shízma (-e) f rel. scisma; knjiž.
    shizma med besedami in dejanji disaccordo fra le parole e i fatti
  • shraníti (-im) | shranjeváti (-újem) perf., imperf.

    1. riporre, serbare, conservare:
    shraniti zimska oblačila riporre gli abiti invernali
    shranjevati stara pisma serbare le vecchie lettere

    2. (prihraniti, prihranjevati) mettere da parte, accantonare, tenere, depositare:
    denar je nevarno shranjevati doma non è sicuro tenere i soldi in casa
    shraniti kaj za kako silo mettere da parte qualche soldo per ogni eventualità

    3. inform. memorizzare, immagazzinare:
    shraniti podatke, datoteko memorizzare dati, un file
  • sicèršnji (-a -e) adj.

    1. altro, rimanente:
    športni in siceršnji uspehi i successi nel campo dello sport e altri

    2. (običajen, splošen) generale, usuale:
    ravnati v nasprotju s siceršnjimi navadami comportarsi contrariamente agli usi
  • sicilijánski (-a -o) adj. geogr. siciliano; hist. siculo; trinacrio:
    lit. sicilijanska pesniška šola scuola siciliana
    sicilijanska baretka coppola
    muz. sicilijanska dromlja maranzano
    šah. sicilijanska otvoritev apertura siciliana
    hist. sicilijanske večernice i vespri siciliani
    hist. sicilijanski Grk siciliota
    lingv. sicilijanski izraz sicilianismo
  • sídrn (-a -o) adj. di, dell'ancora:
    sidrni kraki i bracci dell'ancora
    sidrna konica marra
    sidrna prečka ceppo
    sidrno steblo fuso
    sidrni obroč cicala; maniglione
    navt. sidrna priveza serrabozze
    sidrna vrv cablotto
    sidrna zapora strozza, strozzatoio
    sidrni boben tamburo dell'ancora
    sidrni vitel mulinello
    sidrno dvigalo salpancora
  • sigillo m

    1. pečat:
    apporre i sigilli uradno zapečatiti

    2. plomba, zalivka, svinčeni pečat

    3.
    sigillo sacramentale ekst., relig. spovedna molčečnost
    avere il sigillo alle labbra pren. ne smeti govoriti

    4. bot.
    sigillo di Salomone Salomonov pečat (Polygonatum)
  • signora f

    1. (nagovorno) gospa:
    la signora è servita izvolite, gospa
    Signore e signori gospe in gospodje
    la signora maestra gospa učiteljica

    2. žena, soproga:
    i miei ossequi alla signora pozdravite, prosim, gospo!

    3. gospa, ženska; (ženska) stranka:
    parrucchiere per signora damski frizer

    4. gospodinja

    5. gospa, vladarica, graščakinja, kraljica

    6. relig.
    Nostra Signora Mati božja

    7. gospa (ženska gosposkega obnašanje; bogata ženska):
    una vera signora prava gospa
    fare la signora biti gospa, živeti gosposko

    8.
    la Signora šport šalj. (nogometno moštvo) Juventus
  • signore

    A) m

    1. (nagovorno) gospod:
    il signore desidera? želite, gospod?
    egregio signore dragi gospod (v pismih)

    2. gospod:
    il signor Rizzi gospod Rizzi
    il signor dottore gospod doktor
    sì signore, signor sì da (pritrdilni odgovor)
    no signore, signor no ne (nikalni odgovor)

    3. gospod, gospodar

    4. knez; vladar; guverner:
    i Medici erano signori di Firenze Medičejci so vladali Firencam
    Palazzo dei Signori vladna palača (v nekaterih italijanskih mestih)

    5.
    Signore relig. Gospod:
    Nostro Signore Jezus Kristus
    la casa del Signore cerkev

    6. gospod, moški; stranka

    7. gospod (po obnašanju, bogastvu):
    modi da signore gosposko obnašanje
    fare il signore živeti kot gospod, gosposko

    8.
    signori gospoda

    B) agg. gosposki, imeniten, odličen, eleganten:
    un signor cappotto gosposki plašč
  • sijáti (síjem) imperf.

    1. splendere, brillare, knjiž. raggiare (tudi pren.):
    sijala je v vsej svoji lepoti splendeva in tutta la sua bellezza

    2. risplendere, rifulgere

    3. pren. (sijati skozi) trasparire; knjiž. tralucere, raggiare:
    sijati od sreče, ponosa raggiare di felicità, di orgoglio
    na vseh obrazih sije veselje da tutti i volti traluce la gioia
    PREGOVORI:
    za dežjem sonce sije dopo la pioggia risplende il sole, viene il sereno