sentire
A) v. tr. (pres. sēnto)
1. slišati; poslušati:
sentirci poco slabo slišati, biti naglušen
non sentirci da un orecchio pren. ne slišati na uho
sentire una conferenza poslušati predavanje
sentire la messa biti pri maši
sentire tutte e due le campane slišati obe plati zvona
sentire il medico posvetovati se z zdravnikom
non voler sentire ragioni ne poslušati nikogar, trmasto zavračati tuje razloge
ma senti un po', senti che roba! glej no! (za izražanje začudenja, ogorčenja ipd.)
stammi (bene) a sentire dobro me poslušaj!
2. začutiti, zavonjati, zaduhati:
sentire un odore zavonjati
3. začutiti; pokusiti:
senti com'è buono questo vino pokusi, kako dobro je tole vino!
4. začutiti; potipati:
senti com'è morbida questa lana potipaj, kako mehka je ta volna!
5. čutiti, občutiti (telesno, duševno):
sento caldo, freddo, fame, sete, sonno vroče mi je, hladno mi je, lačen sem, žejen sem, zaspan sem
sente l'acquolina in bocca sline se mu cedijo
sente i brividi lungo la schiena zona ga spreletava
sentire dolore, tristezza čutiti bolečino, žalost
sentirsi la tremarella addosso bati se
6. začutiti, opaziti; slutiti:
sentivo che sarebbe finita male čutil sem, da se bo slabo končalo
7.
sentire amore, gratitudine, pietà, stima (per) čutiti ljubezen, hvaležnost (do koga), smiliti se, čutiti spoštovanje (do koga)
B) v. intr. dišati, smrdeti po; imeti okus po (tudi pren.):
la stanza sente di stantio soba smrdi po zatohlem
lo strutto sente di rancido mast ima žaltav okus
la storia sente di inganno zadeva smrdi po prevari
C) ➞ sentirsi v. rifl. (pres. mi sēnto) počutiti se (telesno, duševno, čustveno):
sentirsi bene, male čuti se dobro, slabo
sentirsi in gamba čutiti se zdravega
sentirsi in vena biti razpoložen, v formi
sentirsi a proprio agio, a disagio počutiti se prijetno, neprijetno
sentirsi in colpa čutiti se krivega
sentirsi capace, in grado di fare qcs. čuti se sposobnega za kaj
sentirsi in debito, in obbligo verso qcn. čutiti se dolžnega do koga
sentirsi fiero di qcs. biti ponosen na kaj
sentirsela pog. biti pripravljen na kaj, imeti moč za:
non me la sentivo di fare altri sacrifici nisem imel moči, da bi se še naprej žrtvoval
Č) m sing. knjižno rahločutnost, senzibilnost
Zadetki iskanja
- seppellire*
A) v. tr. (pres. seppellisco)
1. pokopati; zakopati
2. skriti; pokriti:
le strade sono sepolte dalla neve ceste pokriva sneg
3. pren. pozabiti, pozabljati
B) ➞ seppellirsi v. rifl. (pres. mi seppellisco) pren. zapreti, zapirati se; zakopati se; zatopiti se:
seppellirsi in casa zapreti se med štiri stene
seppellirsi tra i libri zatopiti se v knjige - sêrija (-e) f
1. serie (pl. serie):
opraviti serijo raziskav compiere una serie di ricerche
filat. serija znamk z živalskimi motivi serie di francobolli con motivi animali
junaki televizijske serije i protagonisti della serie televisiva
hladilniki iste serije i frigoriferi della stessa serie
poskusna serija serie di prova
2. ekon. (celota bankovcev iste vrednosti) serie
3. muz. (v dodekafoniji in serialni glasbi) serie - servizio m (pl. -zi)
1. služba; strežba, postrežba:
donna di servizio služkinja
donna a mezzo servizio postrežnica
porta di servizio vrata za služinčad
i servizi domača opravila
servizio compreso gost. s postrežbo vred
2. javna služba, delo:
anzianità di servizio delovna doba
entrare in servizio stopiti v službo
fare, prestare servizio služiti, delati
3. voj. služba:
servizio civile civilna služba
servizio militare vojaška služba
servizio permanente effettivo stalna vojaška služba
servizio di guardia, di picchetto, di ronda stražarska, dežurna, obhodna služba
fuori servizio izven službe, v prostem času; neuporaben, pokvarjen, ki ne dela (stroj)
essere di, in servizio biti dežuren
4. radio publ. poročilo, reportaža
5. pren. usluga
6. ekon.
servizi pl. usluge
7. pog. posel, opravilo; evfemistično telesna potreba
8. admin. služba:
servizio meteorologico meteorološka služba
servizio sociale socialna služba
servizio segreto, di sicurezza varnostna služba
9. gosp. servis (jedilno orodje, posodje):
servizio da tè čajni servis
10. avto
stazione di servizio servis, servisna postaja (na bencinskih črpalkah)
11.
servizi pl. gradb. pomožni prostori, kuhinja in sanitarije
12. šport servis - sēsso m
1. spol:
sesso debole, gentile nežni spol
sesso forte močni spol
terzo sesso tretji spol, homoseksualci
di ambo i sessi obeh spolov, moški in ženske
il sesso degli angeli pren. namišljeni problem
2. ekst. seks, spolnost
3. ekst. spolovila - sestrádan (-a -o) adj. affamato; estenuato;
potolažiti sestradani želodec calmare i morsi della fame
biti sestradan avere una fame da lupo - settanta agg., m invar. sedemdeset, sedemdeseti:
gli anni settanta sedemdeseta leta
i settanta sedemdeset let:
essere sui settanta biti kakih sedemdeset let star
il settanta leto sedemdeset
Consiglio dei Settanta hist. Svet sedemdeseterice (v Firencah) - sētte agg.; m, f invar.
1. sedem:
i sette sacramenti relig. sedem zakramentov
i sette sapienti sedem modrijanov
avere sette spiriti come i gatti imeti sedem življenj kot mačke
chiudere con sette chiavi, con sette sigilli zapreti s sedmimi pečati
portare qcn. ai sette cieli pren. kovati koga v deveta nebesa
2. sedem; sedmica; sedmi (dan); sedem (ura):
giocare il sette di cuori igrati srčno sedmico
il sette del mese sedmi v mesecu
le sette del pomeriggio sedem popoldne
prendere un sette šol. žarg. dobiti sedmico; ekst. pog. razporek (na obleki)
3. šport sedmerka (vaterpolo) - sfrecciare v. intr. (pres. sfreccio) zdrveti mimo:
i bolidi sfrecciano sulla pista avtomobili drvijo po dirkališču - sgranare1
A) v. tr. (pres. sgrano)
1. luščiti; čistiti:
sgranare il cotone egrenirati bombaž
sgranare i fagioli luščiti fižol
sgranare il granoturco robkati turščico, koruzo
sgranare gli occhi pren. pog. izbuljiti oči
sgranare il rosario pren. prebirati rožni venec
2. pren. pog. slastno jesti:
sgranare pagnotte jesti kruh
B) ➞ sgranarsi v. rifl. (pres. mi sgrano) drobiti se - sguinzagliare v. tr. (pres. sguinzaglio)
1. odvezati, spustiti z vrvce
2. pren. poslati (na lov za kom):
i poliziotti sono stati sguinzagliati dietro il ladro policisti lovijo tatu - shízma (-e) f rel. scisma; knjiž.
shizma med besedami in dejanji disaccordo fra le parole e i fatti - shraníti (-im) | shranjeváti (-újem) perf., imperf.
1. riporre, serbare, conservare:
shraniti zimska oblačila riporre gli abiti invernali
shranjevati stara pisma serbare le vecchie lettere
2. (prihraniti, prihranjevati) mettere da parte, accantonare, tenere, depositare:
denar je nevarno shranjevati doma non è sicuro tenere i soldi in casa
shraniti kaj za kako silo mettere da parte qualche soldo per ogni eventualità
3. inform. memorizzare, immagazzinare:
shraniti podatke, datoteko memorizzare dati, un file - sicèršnji (-a -e) adj.
1. altro, rimanente:
športni in siceršnji uspehi i successi nel campo dello sport e altri
2. (običajen, splošen) generale, usuale:
ravnati v nasprotju s siceršnjimi navadami comportarsi contrariamente agli usi - sicilijánski (-a -o) adj. geogr. siciliano; hist. siculo; trinacrio:
lit. sicilijanska pesniška šola scuola siciliana
sicilijanska baretka coppola
muz. sicilijanska dromlja maranzano
šah. sicilijanska otvoritev apertura siciliana
hist. sicilijanske večernice i vespri siciliani
hist. sicilijanski Grk siciliota
lingv. sicilijanski izraz sicilianismo - sídrn (-a -o) adj. di, dell'ancora:
sidrni kraki i bracci dell'ancora
sidrna konica marra
sidrna prečka ceppo
sidrno steblo fuso
sidrni obroč cicala; maniglione
navt. sidrna priveza serrabozze
sidrna vrv cablotto
sidrna zapora strozza, strozzatoio
sidrni boben tamburo dell'ancora
sidrni vitel mulinello
sidrno dvigalo salpancora - sigillo m
1. pečat:
apporre i sigilli uradno zapečatiti
2. plomba, zalivka, svinčeni pečat
3.
sigillo sacramentale ekst., relig. spovedna molčečnost
avere il sigillo alle labbra pren. ne smeti govoriti
4. bot.
sigillo di Salomone Salomonov pečat (Polygonatum) - signora f
1. (nagovorno) gospa:
la signora è servita izvolite, gospa
Signore e signori gospe in gospodje
la signora maestra gospa učiteljica
2. žena, soproga:
i miei ossequi alla signora pozdravite, prosim, gospo!
3. gospa, ženska; (ženska) stranka:
parrucchiere per signora damski frizer
4. gospodinja
5. gospa, vladarica, graščakinja, kraljica
6. relig.
Nostra Signora Mati božja
7. gospa (ženska gosposkega obnašanje; bogata ženska):
una vera signora prava gospa
fare la signora biti gospa, živeti gosposko
8.
la Signora šport šalj. (nogometno moštvo) Juventus - signore
A) m
1. (nagovorno) gospod:
il signore desidera? želite, gospod?
egregio signore dragi gospod (v pismih)
2. gospod:
il signor Rizzi gospod Rizzi
il signor dottore gospod doktor
sì signore, signor sì da (pritrdilni odgovor)
no signore, signor no ne (nikalni odgovor)
3. gospod, gospodar
4. knez; vladar; guverner:
i Medici erano signori di Firenze Medičejci so vladali Firencam
Palazzo dei Signori vladna palača (v nekaterih italijanskih mestih)
5.
Signore relig. Gospod:
Nostro Signore Jezus Kristus
la casa del Signore cerkev
6. gospod, moški; stranka
7. gospod (po obnašanju, bogastvu):
modi da signore gosposko obnašanje
fare il signore živeti kot gospod, gosposko
8.
signori gospoda
B) agg. gosposki, imeniten, odličen, eleganten:
un signor cappotto gosposki plašč - sijáti (síjem) imperf.
1. splendere, brillare, knjiž. raggiare (tudi pren.):
sijala je v vsej svoji lepoti splendeva in tutta la sua bellezza
2. risplendere, rifulgere
3. pren. (sijati skozi) trasparire; knjiž. tralucere, raggiare:
sijati od sreče, ponosa raggiare di felicità, di orgoglio
na vseh obrazih sije veselje da tutti i volti traluce la gioia
PREGOVORI:
za dežjem sonce sije dopo la pioggia risplende il sole, viene il sereno