Franja

Zadetki iskanja

  • sêdmi (-a -o) numer. settimo (7o, VII); sette:
    sedmi v mesecu il sette del mese
    danes smo sedmega (v mesecu) oggi è il sette (del mese), oggi ne abbiamo sette
    predavanje se začne ob sedmih la lezione inizia alle (ore) sette
    pren. biti v sedmih nebesih essere al settimo cielo
    kovati v sedmo nebo portare alle stelle
    predstavniki sedme sile i rappresentanti del quarto potere (della stampa)
    alp. sedma stopnja settimo grado
    rel. sedmi zakrament il settimo sacramento (matrimonio)
    sedma božja zapoved: ne kradi il settimo comandamento: non rubare
  • segno m

    1. znak, znamenje:
    segni premonitori opozorilna znamenja
    in segno di, come segno di v znak (česa)
    dare segni di gioia, d'impazienza kazati veselje, nestrpnost
    non dare segni di vita ne dajati znakov življenja, biti brez zavesti; ekst. ne javljati se
    farsi il segno della croce prekrižati se

    2. znak, kretnja:
    mi fece segno di fermarmi pokazal mi je, naj se ustavim
    capirsi a segni sporazumeti se z znaki

    3. (grafični) znak:
    segni di punteggiatura, d'interpunzione ločila
    segno dell'addizione, della sottrazione znak za seštevanje, odštevanje

    4. znak, sled; mera, meja:
    lasciare il segno pren. pustiti posledice
    oltrepassare il segno prekoračiti mero

    5. točka, stopnja:
    a segno che toliko, da; do te stopnje, da
    per filo e per segno nadrobno

    6. tarča, streljanje v tarčo:
    colpire nel segno zadeti v črno (tudi pren.);
    fallire il segno zgrešiti cilj (tudi pren.);
    essere fatto segno di biti predmet česa

    7. simbol:
    la colomba, segno della pace golob, simbol miru
  • segreto

    A) agg.

    1. skriven

    2. tajen; skrit, zakrit; ilegalen:
    agente segreto tajni agent
    fondi segreti skriti, tajni fondi
    società segreta tajno društvo
    in segreto skrivaj, tajno

    3. zaupen

    4. pren. bližnji, intimen

    5. privaten; tajen:
    cameriere segreto tajni komornik

    6. knjižno skrit, odročen

    B) m

    1. skrivnost, tajnost, tajna:
    segreto di Pulcinella javna tajna
    segreto di Stato državna skrivnost
    confidare un segreto zaupati skrivnost
    custodire un segreto varovati skrivnost
    svelare un segreto razkriti skrivnost

    2.
    segreto bancario bančna skrivnost
    segreto confessionale, della confessione relig. spovedna molčečnost
    segreto epistolare ptt poštna tajnost
    segreto istruttorio preiskovalna tajnost
    segreto professionale, di ufficio uradna tajnost
    avere l'obbligo del segreto biti obvezan k molčečnosti

    3. skrivnost, skrivni način:
    i segreti del mestiere skrivnosti poklica
    il segreto del successo skrivnost uspeha

    4. skrivni mehanizem

    5. globina, skrivni kot:
    nel segreto di v globini (česa), globoko v
  • sekundáren (-rna -o) adj.

    1. secondario, marginale:
    biti sekundarnega pomena essere di importanza secondaria

    2. secondario:
    arhit. sekundarna os trasversale
    fiz. sekundarne barve colori secondari
    ekon. sekundarne dejavnosti settore secondario
    med. sekundarne krvavitve emorragie secondarie
    kem. sekundarni alkohol alcol secondario
    fiziol. sekundarni spolni znaki segni sessuali secondari
    elektr. sekundarno navitje avvolgimento secondario
  • séme (-éna) n

    1. seme; agr. semente, semenza:
    hibridno seme seme ibrido
    trda, oljnata semena semi duri, oleosi
    bučno, laneno, makovo, sončnično seme seme di zucca, di lino, di papavero, di girasole
    seme iglavcev, oljaric, žitaric seme, semente di agrifoglia, di pianta oleosa, di cereale
    pog. praprotno seme spora di felce
    biti, pustiti za seme servire, lasciare per semenza

    2. pejor.
    seme, hudičevo seme razza di vipere, di cani

    3. pren. seme:
    seme razdora, sovraštva il seme della discordia, dell'odio

    4. biol. seme, sperma:
    izliv semena eiaculazione
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    bibl., pren. seme je padlo na rodovitna tla il seme cadde in terra fertile
    pren. biti česa komaj za seme essercene pochissimo
    bot. ptičje seme (železnik) litospermo, erba perla (maggiore) (Lithospermum officinale)
  • seminarista m (pl. -ti)

    1. relig. semeniščnik

    2. ekst. pren. mlečnozobec:
    essere goffo come un seminarista biti neroden kot štor
  • semplicismo m preproščina, naivnost:
    peccare di semplicismo biti preprostež, naivnež
  • sénca (-e) f

    1. ombra:
    temna senca oblaka l'oscura ombra della nube
    sence tovarniških dimnikov le ombre delle ciminiere
    igra svetlobe in sence gioco di luce e ombra
    stopiti iz sence uscire dall'ombra, pren. dall'ombra, dall'anonimato
    gosta senca dreves la fitta, la densa ombra degli alberi

    2. (temnejše mesto na sliki) ombra:
    razporeditev svetlobe in senc na sliki disposizione di luce e ombra nel quadro

    3. pren. (v obrisih vidna postava) ombra:
    videla je senco za seboj, zato je pospešila korak scorse un'ombra alle spalle, perciò accelerò il passo

    4. rad. (območje z oslabljenim sprejemom televizijskih valov) ombra:
    radarska senca l'ombra del radar

    5. pren. (zelo majhna količina) ombra:
    senca dvoma un'ombra di dubbio
    ni prenesel niti sence kritike non sopportava la minima critica

    6. pren. (kar je po kvaliteti zelo malo podobno primerjanemu) ombra:
    reprodukcija je le senca originala la riproduzione è una pallida ombra dell'originale
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    pren. nanj je legla senca fu preso, assalito dall'ansia, dal dolore
    pren. bati se lastne sence aver paura della propria ombra
    pog. ne delaj mi sence togliti dalla luce
    pren. metati na koga senco gettare cattiva luce su qcn.
    pren. živeti v senci restare inosservato, insignificante, vivere all'ombra, vivere nell'ombra
    živeti v senci smrti essere costantemente in pericolo mortale, vivere all'ombra della morte
    imeti črne sence pod očmi avere le occhiaie
    pren. grozeča senca vojne l'ombra minacciosa della guerra
    pren. prepirati se za oslovo senco far questioni di lana caprina
    biti le senca samega sebe essere l'ombra di sé stesso
    evf. oditi v kraljestvo senc scendere nel regno delle ombre, morire
    polit. vlada v senci governo ombra
    držati se koga kot senca seguire qcn. come un'ombra

    7. num. ombratura, ombreggiatura

    8. med. ombra:
    pri rentgenskem slikanju so se na pljučih pokazale sence la radiografia ha rivelato la presenza di ombre ai polmoni
  • senno m pamet; razum, razumnost:
    il senno di poi zapoznelo pametnjakarstvo
    uomo di senno pameten, razumen mož
    PREGOVORI: del senno di poi son piene le fosse preg. po nesreči zna biti vsak pameten
  • sensibile

    A) agg.

    1. občuten, zaznaven (s čutili):
    mondo sensibile zaznavni svet

    2. ekst. opazen; precejšen:
    nel malato è visibile un sensibile miglioramento pri bolniku je opazno precejšnje izboljšanje

    3. občutljiv; senzibilen (tudi pren.):
    essere sensibile al fascino femminile biti občutljiv za ženske čare

    4. foto občutljiv

    B) m čutni svet
  • sēnso m

    1. čut:
    i cinque sensi pet čutov
    organi dei sensi čutila
    errore dei sensi čutna prevara
    sesto senso šesti čut

    2.
    sensi pl. zavest:
    perdere i sensi pasti v nezavest, onesvestiti se
    recuperare, riacquistare i sensi osvestiti se, priti spet k zavesti

    3.
    sensi pl. čutnost, spolna sla, senzualnost:
    piaceri dei sensi čutne naslade

    4. občutek:
    senso di colpa občutek krivde
    provare, sentire un senso di tristezza, di vuoto čutiti se žalostnega, praznega
    fare senso biti zoprn

    5.
    sensi pl. izraz (v pismih)
    con i sensi della mia stima s spoštovanjem

    6. čut:
    buon senso, buonsenso, senso comune zdrava pamet
    senso critico kritični čut, nepristranost
    senso estetico estetski čut
    senso morale moralni čut
    senso pratico praktičnost
    avere, non avere il senso di imeti, ne imeti čut za

    7. smisel, pomen:
    senso chiaro, oscuro jasen, nejasen pomen
    senso letterale, proprio, figurato dobesedni, preneseni pomen
    doppio senso dvoumnost
    il suo atteggiamento è senza senso njegovo obnašanje je nesmiselno

    8. način:
    in un certo senso na neki način, v nekem smislu
    rispondere in senso affermativo, negativo odgovoriti pritrdilno, odklonilno

    9. smer:
    nel senso della larghezza, della lunghezza po širini, dolžini
    senso unico, vietato avto obvezna, prepovedana smer

    10. admin.
    a senso di, ai sensi di po, na podlagi:
    ai sensi dell'articolo na podlagi člena
  • sentimento m

    1. zavest:
    uscire di sentimento, di sentimenti biti ves iz sebe

    2. čut:
    avere un alto sentimento dell'onore imeti globok čut za čast

    3. čustvo:
    sentimento di gioia, di gratitudine, di odio radost, hvaležnost, sovraštvo

    4. čustva, afekti; čustvena sfera:
    ascoltare il sentimento non la ragione poslušati srce, ne pa razum
    toccare la corda del sentimento brenkati na čustvene strune

    5. pamet, razsodnost:
    ragazzo con poco sentimento nerazsoden deček
  • sentire

    A) v. tr. (pres. sēnto)

    1. slišati; poslušati:
    sentirci poco slabo slišati, biti naglušen
    non sentirci da un orecchio pren. ne slišati na uho
    sentire una conferenza poslušati predavanje
    sentire la messa biti pri maši
    sentire tutte e due le campane slišati obe plati zvona
    sentire il medico posvetovati se z zdravnikom
    non voler sentire ragioni ne poslušati nikogar, trmasto zavračati tuje razloge
    ma senti un po', senti che roba! glej no! (za izražanje začudenja, ogorčenja ipd.)
    stammi (bene) a sentire dobro me poslušaj!

    2. začutiti, zavonjati, zaduhati:
    sentire un odore zavonjati

    3. začutiti; pokusiti:
    senti com'è buono questo vino pokusi, kako dobro je tole vino!

    4. začutiti; potipati:
    senti com'è morbida questa lana potipaj, kako mehka je ta volna!

    5. čutiti, občutiti (telesno, duševno):
    sento caldo, freddo, fame, sete, sonno vroče mi je, hladno mi je, lačen sem, žejen sem, zaspan sem
    sente l'acquolina in bocca sline se mu cedijo
    sente i brividi lungo la schiena zona ga spreletava
    sentire dolore, tristezza čutiti bolečino, žalost
    sentirsi la tremarella addosso bati se

    6. začutiti, opaziti; slutiti:
    sentivo che sarebbe finita male čutil sem, da se bo slabo končalo

    7.
    sentire amore, gratitudine, pietà, stima (per) čutiti ljubezen, hvaležnost (do koga), smiliti se, čutiti spoštovanje (do koga)

    B) v. intr. dišati, smrdeti po; imeti okus po (tudi pren.):
    la stanza sente di stantio soba smrdi po zatohlem
    lo strutto sente di rancido mast ima žaltav okus
    la storia sente di inganno zadeva smrdi po prevari

    C) ➞ sentirsi v. rifl. (pres. mi sēnto) počutiti se (telesno, duševno, čustveno):
    sentirsi bene, male čuti se dobro, slabo
    sentirsi in gamba čutiti se zdravega
    sentirsi in vena biti razpoložen, v formi
    sentirsi a proprio agio, a disagio počutiti se prijetno, neprijetno
    sentirsi in colpa čutiti se krivega
    sentirsi capace, in grado di fare qcs. čuti se sposobnega za kaj
    sentirsi in debito, in obbligo verso qcn. čutiti se dolžnega do koga
    sentirsi fiero di qcs. biti ponosen na kaj
    sentirsela pog. biti pripravljen na kaj, imeti moč za:
    non me la sentivo di fare altri sacrifici nisem imel moči, da bi se še naprej žrtvoval

    Č) m sing. knjižno rahločutnost, senzibilnost
  • sēnza

    A) prep.

    1. brez:
    orfano senza padre e senza madre sirota brez očeta in matere
    essere senza scrupoli biti brezobziren
    rimanere senza parole obnemeti

    2. (v eliptičnih izrazih brez fare)
    svelto, senza tante chiacchiere hitro, pa brez besed!
    senz'altro vsekakor, brez nadaljnjega
    senza dubbio nedvomno
    senza indugio takoj
    senza modo čezmerno
    senza numero brezštevilni, nešteti
    senza riposo, senza sosta, senza tregua stalno, nepretrgoma

    3. elektr.
    senza fili brezžičen

    B) cong. ne da bi:
    non bisogna parlare senza riflettere ne govori, ne da bi prej pomislil
    senza dire che povrh pa:
    sapeva dei rischi, senza dire che l'avevo avvertito vedel je, da je stvar tvegana, povrh pa sem ga opozoril
  • sepolcro m

    1. grob; grobnica:
    Santo Sepolcro Sveti grob (v Jeruzalemu)
    sepolcro imbiancato pren. biblijsko pobeljeni grob
    essere con un piede nel sepolcro biti z eno nogo v grobu
    scendere nel sepolcro umreti

    2.
    sepolcri relig. pog. sveti grob
  • sepolto

    A) agg.

    1.
    morto e sepolto pren. pog. od vseh pozabljen

    2. pren. zakopan, zatopljen:
    essere sepolto nello studio biti zatopljen v učenje

    3. pren. skrit

    B) m (f -ta) zakopana oseba:
    le sepolte vive pren. klavzurne redovnice
  • sērra1 f rastlinjak:
    effetto serra ekst. meteor. učinek tople grede
    essere allevato in una serra pren. biti nežen, bolehen
  • servizio m (pl. -zi)

    1. služba; strežba, postrežba:
    donna di servizio služkinja
    donna a mezzo servizio postrežnica
    porta di servizio vrata za služinčad
    i servizi domača opravila
    servizio compreso gost. s postrežbo vred

    2. javna služba, delo:
    anzianità di servizio delovna doba
    entrare in servizio stopiti v službo
    fare, prestare servizio služiti, delati

    3. voj. služba:
    servizio civile civilna služba
    servizio militare vojaška služba
    servizio permanente effettivo stalna vojaška služba
    servizio di guardia, di picchetto, di ronda stražarska, dežurna, obhodna služba
    fuori servizio izven službe, v prostem času; neuporaben, pokvarjen, ki ne dela (stroj)
    essere di, in servizio biti dežuren

    4. radio publ. poročilo, reportaža

    5. pren. usluga

    6. ekon.
    servizi pl. usluge

    7. pog. posel, opravilo; evfemistično telesna potreba

    8. admin. služba:
    servizio meteorologico meteorološka služba
    servizio sociale socialna služba
    servizio segreto, di sicurezza varnostna služba

    9. gosp. servis (jedilno orodje, posodje):
    servizio da tè čajni servis

    10. avto
    stazione di servizio servis, servisna postaja (na bencinskih črpalkah)

    11.
    servizi pl. gradb. pomožni prostori, kuhinja in sanitarije

    12. šport servis
  • sessanta agg., m invar. šestdeset:
    sessanta anni šestdeset let
    gli anni sessanta šestdeseta leta
    essere sui sessanta biti kakih šestdeset let star
  • sessantina f

    1. šestdeseterica

    2. šestdeset let:
    essere sulla sessantina biti kakih šestdeset let star