Franja

Zadetki iskanja

  • zarés

    A) adv.

    1. davvero, veramente; proprio:
    ne dela se, zares spi non finge, dorme davvero
    nisi se zmotil, zares je bila ona non hai sbagliato, era proprio lei

    2. (zavzeto, odgovorno) seriamente, sul serio:
    opozoril nihče ne jemlje zares nessuno prende sul serio gli avvertimenti
    misliti kaj na smrt zares pensare qcs. con assoluta serietà

    3. (za podkrepitev trditve) proprio:
    bil je zares razburjen era proprio incavolato

    4. (poudarja pomen besede) ○:
    je zares velik talent è un grandissimo talento
    pesmi so zares dobre le poesie sono bellissime

    B) zarés (v medmetni rabi) (izraža soglasje, pritrditev) davvero, sul serio:
    lepo je, zares è bello, davvero
  • zarésen (-sna -o) adj.

    1. (resničen) vero, reale:
    pravljični in zaresni svet il mondo delle favole e quello reale

    2. vero, autentico:
    potrebujem zaresne škarje, ne igračo ho bisogno di un paio di forbici vere, non di un giocattolo

    3. vero, autentico, genuino:
    zaresna demokracija una democrazia vera, autentica

    4. vero, concreto:
    zaresne posledice česa i concreti effetti di qcs.

    5. pren. serio:
    to so zaresne stvari sono cose serie
  • zarjavéti (-ím) perf.

    1. arrugginire

    2. pren. (otrdeti; otopeti) arrugginire, arrugginirsi:
    moram se razgibati, da mi ne bodo sklepi zarjaveli devo muovermi perché non arrugginiscano le giunture
    možgani so mu zarjaveli il cervello gli si è arrugginito

    3. (porjaveti) abbronzarsi
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    stara ljubezen ne zarjavi il primo amore non si scorda mai
  • zaslúžiti (-im) perf.

    1. (dobiti denar za opravljeno delo) guadagnare:
    zaslužiti komaj za stanovanje in hrano guadagnare tanto da sbarcare il lunario
    zaslužiti na kupe denarja guadagnare soldi a palate
    na lahek način zaslužiti denar guadagnare senza molta fatica

    2. pog. prendere lo stipendio, lavorare

    3. (imeti dobiček) guadagnare:
    zaslužiti pri prodaji, s prodajo guadagnare con la vendita

    4. (upravičeno kaj dobiti) meritare:
    povedati komu, kar zasluži dire a qcn. quel che si merita
    v bitki zaslužiti odlikovanje nella battaglia meritarsi la medaglia al valore
    cerkev zasluži ogled la chiesa merita una visita
    pren. še slanega kropa, še za sol ne zasluži guadagna pochissimo, è un pessimo lavoratore
  • zastájati (-am) | zastáti (-stánem) imperf., perf.

    1. fermarsi; rimanere indietro, ristagnare:
    grižljaj mu je zastal v grlu il boccone gli si fermò in gola

    2. arrestarsi, andare a rilento; ristagnare:
    zaradi splošne krize trgovina zastaja il commercio ristagna a causa della crisi generale

    3. indolenzirsi, intorpidirsi:
    od sedenja so mu noge zastale le gambe gli si indolenzirono dallo stare seduto
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    dih mu zastaja od groze il fiato gli si mozza in gola dallo spavento
    pren. pripovedovati tako, da poslušalcem zastaja dih raccontare così suggestivamente da lasciare gli ascoltatori col fiato sospeso
    pren. kri mu je zastala v žilah il sangue gli si gelò nelle vene
    pren. samo toliko dela, da mu sklepi ne zastanejo lavora il meno possibile
    pren. v njegovem žepu zastane marsikateri bankovec nelle sua tasche finiscono tanti bigliettoni
  • zastaréti (-ím) | zastarévati (-am) perf., imperf.

    1. invecchiare

    2. divenire antiquato, superato; cadere in disuso

    3. jur. cadere in prescrizione, cadere in desuetudine:
    zločini zoper človeštvo ne zastarevajo i delitti contro l'umanità non cadono in prescrizione
  • zatém

    A) adv. dopo; poi; successivamente:
    namočil ga je dež in dan zatem je zbolel si bagnò sotto la pioggia e il giorno dopo era già malato
    najprej je doštudiral, zatem se je zaposlil prima finì gli studi e poi trovò un lavoro

    B) zatém konj.

    1. (pri naštevanju) poi, inoltre:
    izvažali so vino, zatem orožje, volno in platno esportavano vino e inoltre armi, lana, tela

    2. zatem ko (potem ko) dopo che:
    zatem ko je prijatelj odšel, je zazvonilo pri vratih dopo che l'amico se ne fu andato, suonarono alla porta
  • zatískati (-am) | zatísniti (-em) imperf., perf. chiudere, tappare:
    zatiskati usta, nos tappare la bocca, il naso
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    pren. zatisniti oko, oči chiuder occhio, gli occhi
    ne moči zatisniti oči non poter chiudere gli occhi
    pri prekršku je prometnik prizanesljivo zatisnil oko nella contravvenzione il vigile, indulgente, aveva chiuso un occhio
    za vedno zatisniti oči chiudere gli occhi per sempre, morire
    zatisniti, zatiskati oči pred resnico chiudere gli occhi davanti alla verità, non voler sapere la verità
    zatisniti (si) pasove tirare la cinghia
  • zató

    A) adv. perciò, per questo, pertanto, di conseguenza, appunto:
    termiti zelo hitro uničujejo les in so zato velika nadloga le termiti distruggono rapidamente il legno e sono perciò una calamità tanto grande
    rad bi nekaj vprašal. Kar daj, saj smo zato tukaj vorrei fare una domanda. Prego, siamo qui per questo
    če prebere vse knjige, zato še ne bo pameten anche se avesse letto tutti i libri del mondo non sarebbe saggio per questo
    razreda nisem izdelal, pa kaj zato non ho superato la classe. E allora?!
    uro sem zgubil. Nič zato ho perso l'orologio. Non fa niente
    to ni drobiž, to so milijarde! Saj zato non sono spiccioli, si tratta di miliardi. Appunto

    B) zató konj.

    1. (za izražanje vzročno-sklepalnega razmerja) perciò, pertanto:
    bil je zelo lačen, zato so mu dali jesti aveva una fame da lupo, perciò gli diedero da mangiare

    2. (v protivnem priredju) per questo; in compenso:
    piše malo, zato pa dobro scrive poco ma in compenso bene

    3. zato ker (v vzročnih odvisnih stavkih) perché:
    zakaj je manjkal? Zato ker je bil bolan perché non è venuto? Perché stava male

    4. zato da (v namernih odvisnikih) perché, affinché; per:
    zakaj ste zaprli okno? Zato da ne bi bilo prepiha perché ha chiuso la finestra? Per impedire giri d'aria
  • zatórej

    A) adv. (zato) perciò, pertanto, quindi:
    kar je dobrega, a zatorej redkega na svetu, izginja quel che c'è di buono, e quindi di raro al mondo, va scomparendo

    B) zatórej konj. (ragione) per cui:
    nihče noče popustiti. Zatorej sporazuma ne bo nessuno vuole cedere, per cui l'accordo non ci sarà
  • zaúpanje (-a) n fiducia; fede, buona fede; credito:
    zlorabiti zaupanje nekoga approfittare della buona fede di qcn.
    oseba, ki si ne zasluži, ki ni vredna zaupanja persona di poco credito
    politik, ki mu volivci zaupajo un politico che trova credito presso gli elettori
    vzbuditi zaupanje ispirare fiducia
    zaupanja vreden človek persona, uomo di fiducia
    interval zaupanja intervallo fiduciario
  • zbudíti (-ím) | zbújati (-am)

    A) perf., imperf.

    1. svegliare, destare (tudi pren.); far rinvenire; scuotere:
    glej, da ne zbudiš otroka attento a non svegliare il bambino
    zbuditi iz otopelosti scuotere dal torpore

    2. suscitare:
    zbuditi dvom suscitare dubbi
    zbujati pozornost fare scalpore, fare sensazione
    s svojo ekstravagantno obleko je zbudila splošno pozornost con la sua toilette a dir poco stravagante, fece grande sensazione

    B) zbudíti se (-ím se) | zbújati se (-am se) perf., imperf. refl.

    1. svegliarsi, destarsi; rinvenire, riprendere coscienza:
    med. zbuditi se iz narkoze destarsi dalla narcosi

    2. prender coscienza, esser consci
  • zdàj

    A) adv.

    1. adesso, ora; poc'anzi:
    ura je zdaj točno enajst adesso sono le undici in punto
    zdaj je bil tu era qui poc'anzi

    2. (izraža, da se je dejanje godilo v preteklosti) ormai:
    zaslutil je nevarnost, toda zdaj ni bilo časa za umik presentiva il pericolo, ma ormai era troppo tardi per ritirarsi

    3. (poudarja zahtevo) ora:
    zdaj pa povej, kod si hodil tako dolgo e ora dimmi dove sei stato tutto questo tempo

    4. pren. (izraža nasprotje s povedanim) adesso, ancora; poi:
    tako mislim jaz, vi naredite zdaj, kakor vam drago così la penso io, voi poi fate come vi pare
    si zdaj pomirjen? adesso hai il cuore in pace?
    še zdaj ne verjameš? ancora non credi?

    5. zdaj ... zdaj (izraža zapovrstnost pri menjavanju) ora... ora:
    pesem je zdaj žalostna, zdaj vesela la canzone è ora triste, ora allegra

    6. zdaj zdaj (izraža, da se bo dejanje zgodilo v bližnji prihodnosti) or ora, a momenti; stare per, essere sul punto di:
    zdaj zdaj bomo doma a momenti siamo a casa
    zdaj zdaj se bo zgrudil sta per svenire

    7. zdaj ko ora che, dal momento che:
    zdaj ko smo dobili denar, bomo poravnali dolgove dal momento che abbiamo i soldi salderemo i debiti
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    zdaj ali nikoli ora o mai più
    mislil je že, da bo postal šef, zdaj pa nič era già sicuro di esser promosso capo, e invece niente
    kaj pa zdaj? e ora?
    za zdaj (trenutno) per ora, per adesso
    že zdaj fin d'adesso
    zdaj pa smo res v kaši! adesso sì che stiamo freschi!
    zdaj se začnejo zapleti qui comincia il bello
    zdaj se pa pokaži! qui ti voglio!, qui ti volevo!

    B) inter. (izraža trenutek, v katerem naj se dejanje zgodi) via:
    pripravljeni, pozor, zdaj! attenzione, pronti, via!
  • zdáleč adv.

    1. di, da lontano

    2. pren. in genere, affatto, di gran lunga, di molto:
    posvečati čemu zdaleč največ pozornosti dedicare un'attenzione di gran lunga maggiore
    zdaleč preseči načrte superare di molto i piani

    3. affatto:
    ali ste se naveličali? Ne, še zdaleč ne vi siete stufati? Nient'affatto! Nemmeno per sogno!
  • zdávnaj adv. da molto (tempo), molto tempo fa:
    že zdavnaj rešena vprašanja questioni risolte da molto tempo
    ogledali so si veliko, čeprav še zdavnaj ne vseh videro molte cose, non però tutte
  • zdéti se (zdím se) imperf. refl. ➞ zazdeti se

    1. impers. sembrare, parere, apparire:
    zdelo se mu je, da plava v zraku gli sembrava di librarsi in aria

    2. essere disposto; andare:
    ne zdi se mu čakati tako dolgo non gli va di aspettare tanto tempo

    3. (počutiti se) sentirsi, trovarsi:
    pri vas se mu zdi prijetno da voi si trova bene
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    dobro se zdeti essere contento, soddisfatto di
    zamalo se zdeti komu aversene a male
    iron. to bom jaz opravil. Se mi zdi, da boš lo faccio io. Ah sì? Vorrei proprio vederlo!
  • zdràv (zdráva -o) adj.

    1. sano:
    zdrav kot dren, kot riba sano come un pesce
    duševno, telesno, umsko zdrav sano di corpo e di spirito
    vrniti se živ in zdrav tornare sano e salvo
    zdrav želodec, zdravo srce stomaco sano, cuore sano
    zdravi klicenosec portatore sano

    2. (ki temelji na pozitivnem, normalnem) sano; buono:
    zdrava vzgoja sana educazione
    zdrav razum buon senso

    3. (ki koristi zdravju) sano, salubre:
    zdrav zrak, zdravo podnebje aria, clima salubre

    4. (ki ima bistvene pozitivne lastnosti ohranjene v polni meri) sano, schietto, solido:
    zdravo sadje frutta sana, schietta
    zdravo zidovje muri solidi

    5. (kot pozdrav ob slovesu)
    ostani zdrav! salve!; stammi bene!
    pa zdravi bodite! stateci bene!
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    pog. pren. odnesti zdravo kožo salvare la pellaccia
    pren. ravnati po zdravi pameti agire assennatamente, con molto buon senso
    pog. ni zdrav, če ne nagaja ha la mania di fare dispetti
    zdrav duh v zdravem telesu mens sana in corpore sano
  • zdrávi (-a -o) m, f, n il sano, la persona sana
    PREGOVORI:
    zdravi ne ve za svoje bogastvo chi ha sanità è ricco e non lo sa
  • zdrávo inter. salve; ciao:
    zdravo, fantje! salve, ragazzi!
    pren. to moraš narediti ali pa zdravo fallo o vattene
    tako bo, kot pravim, pa zdravo sarà così come dico, punto e basta!
    oditi, ne da bi rekel zdravo andarsene senza salutare
  • zdržáti (-ím)

    A) perf.

    1. sopportare, sostenere; resistere (a):
    zdržati preizkušnje sostenere le dure prove
    zdržati mučenje sopportare le torture
    zid silovitega sunka ni zdržal la parete non resistette al terribile urto
    ta rastlina dolgo zdrži brez vode questa pianta resiste a lungo senza acqua

    2. resistere, tener duro, tener testa:
    zdržati konkurenco tener testa alla concorrenza

    3. (ostati kje kljub neugodnim okoliščinam) resistere:
    doma ne zdržim niti en dan več a casa non resisto più un solo giorno

    4. (biti sposoben premagati željo po čem) resistere, farcela:
    ne zdrži brez cigaret non ce la fa senza sigarette

    5. (ostati dober, uporaben) resistere; mantenersi, conservarsi (buono, utilizzabile):
    na hladnem bo meso zdržalo al freddo la carne si manterrà buona
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    denar mu ne zdrži pod palcem ha le mani bucate
    predstava ne zdrži kritike uno spettacolo che non regge alla critica
    ne zdržati pogleda abbassare gli occhi, non poter guardare in volto

    B) zdržáti se (-ím se) perf. refl.

    1. astenersi:
    zdržati se kajenja, pitja astenersi dal fumo, dagli alcolici
    zdržati se glasovanja astenersi dal voto

    2. trattenersi:
    rad bi odvrnil, pa se je zdržal stava per ribattere ma poi si trattenne