gogna f
1. hist. sramotilna ovratnica
2. sramotilni oder:
mettere alla gogna pren. postaviti na sramotilni oder, izpostaviti zasmehu, norčevanju
Zadetki iskanja
- gogo tujka franc. avv.
à gogo v izobilju, na pretek:
whisky à gogo na pretek viskija - gojíti (-ím) imperf.
1. coltivare, allevare; curare:
gojiti hmelj, čebele coltivare il luppolo, allevare le api
pren. gojiti gada na srcu scaldare una serpe in seno
2. pren. knjiž. (krepiti, razvijati, utrjevati) nutrire, rafforzare, rinvigorire, sviluppare:
gojiti občutek odgovornosti nutrire il senso della responsabilità
gojiti voljo, značaj rinvigorire la volontà, il carattere
3. (biti dejaven na določenem področju) fare, occuparsi, praticare; custodire:
gojiti glasbo fare musica, occuparsi di musica
gojiti šport fare, praticare lo sport
4.
gojiti ljubezen amare
ne gojiti nobenih iluziji non farsi illusioni
gojiti sovraštvo do koga nutrire, covare odio per qcn.
gojiti spoštovanje nutrire rispetto (per)
gojiti upe cullare speranze - gól (-a) m šport.
1. porta:
streljati na gol tirare a rete, in porta
2. goal, rete:
žarg. dati gol, zabiti gol dare un goal, segnare una rete, andare a rete
častni gol il goal della bandiera - gòl (gôla -o)
A) adj.
1. (ki je brez dlake, las, perja) nudo, spoglio; brullo:
golo drevje alberi nudi, spogli
gola zemlja terreno brullo
2. (ki je brez obleke) nudo:
gol do pasu a torso nudo
3. (ki je brez opreme) nudo, spoglio:
gole stene pareti nude
gola soba stanza spoglia
4. pren. (ki je brez česa drugega) nudo, semplice:
naštevati gola dejstva riferire i fatti nudi e crudi
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. obrati koga do golih kosti tagliare a qcn. i panni addosso
braniti se z golimi rokami difendersi con le mani nude
videti z golim očesom vedere a occhio nudo
biti gol ko ptič essere nudo come un verme, come mamma l'ha fatto
rešiti si golo življenje salvare soltanto la pelle
elektr. gola elektroda elettrodo nudo
gola zavist pura invidia
bot. goli cvet fiore nudo
zool. goli polž lumacone ignudo
elektr. goli vodnik conduttore nudo
B) gôli (-a -o) m, f, n
našeškati (otroka) po goli sculacciare il bambino
ostriči do golega rapare, tagliare i capelli a zero
sleči do golega denudare
sečnja (gozda)
do golega, na golo abbattuta, tagliata a nudo - gola f
1. anat. grlo:
mal di gola vnetje grla
avere un nodo alla gola pren. dušiti, stiskati v grlu (od ganjenosti, žalosti)
2. (v zvezi s prehranjevanjem)
mangiare a piena gola požrešno jesti, požirati
col boccone in gola takoj ko si vstal od mize, takoj po jedi
essere, restare a gola asciutta pren. obrisati se pod nosom (za kaj)
avere un osso in gola pren. morati premagati kako oviro
avere il cibo in gola ne prebaviti hrane
mettersi tutto in gola pren. vse pognati po grlu
mentire per la gola pren. nesramno lagati
3. (v zvezi s tvorjenjem glasov)
gridare a piena gola vpiti na vse grlo
ricacciare in gola le parole, le offese a qcn. koga ostro zavrniti
4. pren. grlo, vrat:
avevo l'acqua alla gola voda mi je že tekla v grlo
essere in un pasticcio fino alla gola biti do vratu v godlji
mettere il coltello alla gola pren. nastaviti komu nož na vrat
segare la gola prerezati vrat
5. relig. požrešnost
6. pren. grlo, vrat:
la gola di un vaso vrat vaze
7. geogr. soteska - golób (-a) m zool. colombo; piccione; ekst. colomba (Columba):
golobi grulijo i colombi tubano
jata golobov uno stormo di colombi
divji golob grivar colombaccio (Columba palumbus)
skalni golob colombo torraiolo (Columba livia)
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. golob miru la colomba della pace
poštni golob piccione viaggiatore
morski golob miliobate, pesce aquila (Myliobatis)
šport. glinasti golob piattello
streljanje na (glinaste) golobe tiro al piattello
PREGOVORI:
boljši je vrabec v roki kakor golob na strehi meglio un uovo oggi che una gallina domani - goloso agg.
1. sladkosneden, požrešen:
i bambini sono golosi di marmellata otroci so požrešni na marmelado
2. slasten (tudi pren.)
3. dražljiv, pikanten:
una notizia golosa pikantna novica - gomito m
1. anat. komolec:
alzare troppo il gomito pren. preveč pogledati v kozarec
farsi largo a forza di gomiti pren. komolčiti se
lavoro fatto coi gomiti površno opravljeno delo
2. kar je podobno komolcu:
in quel punto la strada fa un gomito na tistem mestu cesta ostro zavije
il gomito di un tubo cevno koleno
3. geogr.
gomito di mare morski rokav - gonfiare
A) v. tr. (pres. gonfio) napihniti (tudi pren.):
gonfiare le gomme di una bicicletta napihniti zračnice na kolesu
il vento gonfia le vele veter napenja jadra
gonfiare una persona, una notizia napihniti zasluge kakega človeka, napihniti novico
B) ➞ gonfiare, gonfiarsi v. intr., v. rifl. (pres. /mi/ gonfio)
1. narasti, naraščati; oteči, otekati:
i fiumi gonfiano con le piogge troppo abbondanti zaradi preobilnega deževja reke narastejo
mi si è gonfiata una mano otekla mi je roka
2. pren. napihniti se, postati napihnjen, domišljav, prevzeten:
si gonfia quando gli si fanno complimenti kar zraste, če je deležen komplimentov - gonfio
A) agg. (m pl. -fi)
1. nabrekel, nabuhel:
occhi gonfi di pianto od joka nabrekle oči
fiume, torrente gonfio narasla reka, narasel hudournik
stomaco gonfio napet želodec
andare a gonfie vele pren. napredovati s polno paro, iti kot po maslu, kot namazano
2. poln, prekipevajoč, napihnjen:
individuo gonfio di superbia prevzeten človek
3. pren. nabrekel, nabuhel:
stile gonfio nabrekel slog
4. pren. nadut, domišljav, napihnjen
5. slabš. noseč:
donna gonfia noseča ženska
B) m nabreklina, štrlina, guba:
l'abito gli faceva un gonfio sulla spalla obleka mu je štrlela na rami - goníti (gónim)
A) imperf.
1. azionare, muovere, spingere; far andare, girare;
potok goni mlin in žago l'acqua del torrente aziona il mulino e la segheria
agr. goniti cepec (mlatiti) battere (il grano e sim.)
goniti vesla remare
veter je gonil oblake proti goram il vento spingeva le novole verso i monti
2. incitare, spronare; abs. correre;
goniti konja incitare il cavallo
pren. goniti sovražnika incalzare il nemico
3. (žival na določeno mesto) condurre, portare, menare:
goniti živino na pašo menare le bestie al pascolo
4. pren. (priganjati) incitare, stimolare, spingere; angariare
5. cacciare via, scacciare
6. (kar naprej ponavljati) ripetere, battere la solfa:
vedno goni svojo batte sempre la stessa solfa
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. goniti vodo na svoj mlin portare l'acqua al proprio mulino
goniti meh tirare il mantice (dell'organo)
lov. pes goni il cane insegue la selvaggina
B) goníti se (-im se) imperf. refl.
1. essere in calore, in fregola
2. pejor. (poditi se) correre, rincorrersi - gôr adv. ➞ gori
1. (izraža gibanje proti višjemu kraju) su:
hoditi po stopnicah gor in dol andare su e giù per le scale
ekst. gor in dol qua e là
2. gor — dol:
en dinar gor ali dol, kaj bi gledal e crepi l'avarizia!
prijatelj gor, prijatelj dol amici quanto vuoi ma non ti posso accontentare
pren. eden gor, drugi dol, je že tako na svetu il mondo è fatto a scale, chi le scende e chi le sale
PREGOVORI:
zdravje po niti gor, po curku dol il male viene a carrate e va via a once - gorák | gôrek (gôrka -o)
A) adj.
1. (topel) caldo:
gorka jed piatto caldo
gorka obleka abito caldo
gorka sapa vento caldo
gorko vreme tempo caldo
2. (nenaklonjen, sovražen) ostile:
biti gorek komu portare rancore a qcn., avercela con qcn.
3. pren. vivo, ardente, caloroso, intenso; amaro:
gorka prošnja ardente preghiera
gorka želja vivo desiderio
gorko razočaranje amara delusione
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
biti gorke krvi essere di temperamento vivace
novico nesti gorko na ušesa riferire subito, seduta stante
pren. (tudi iron.) ta bo šla gorka v nebesa andrà diritto in paradiso
B) gôrki (-a -o) m, f, n
biti na gorkem essere al caldo
še nič gorkega ne imeti v želodcu essere ancora digiuni
povedati komu nekaj gorkih fare una strapazzata a qcn.
primazati, prisoliti komu par gorkih prendere qcn. a scapaccioni - gospóstvo (-a) n
1. (politična in gospodarska oblast) dominio; dominazione:
hist. zemljiško gospostvo dominio feudale
2. (gospodovanje, vladanje) dominio, predominio; potere; giogo:
v časih turškega gospostva sotto i turchi, durante il dominio turco
gospostvo nad čustvi dominio della passione
prizadevati si za gospostvo na svetovnem trgu battersi per il predominio sui mercati mondiali - gostováti (-újem) imperf.
1. essere in tournée:
včeraj so gostovali na igrišču v Domžalah avstrijski reprezentanti ieri si è esibita sul campo di Domžale la squadra (ospite) austriaca
2. essere (temporaneamente) ospitato:
učiteljišče gostuje v gimnaziji l'istituto magistrale è temporaneamente ospitato nell'edificio del liceo
3. essere ospite - gotòv (-óva -o)
A) adj.
1. fatto, finito; approntato, pronto:
knjiga bo kmalu gotova il libro sarà pubblicato tra poco
obleka še ni gotova il vestito non è ancora finito, pronto
večerja je gotova la cena è pronta, è in tavola
gost. jedi po naročilu in gotove jedi piatti su ordinazione e piatti del giorno
biti s čim gotov aver finito qcs., sbrigare qcs.
z zidanjem hiše bom kmalu gotov la casa è bell'e finita
pri zdravniku sem bil hitro gotov dal medico mi sono sbrigato presto
pojdimo, smo že gotovi su andiamo, siamo già pronti
2. sicuro, certo:
rešiti koga gotove smrti salvare qcn. da morte sicura
letnica ni čisto gotova la data, l'anno non è del tutto certo
biti gotov česa essere certo di qcs.
3. (prepričan, zamozavesten, odločen) convinto, sicuro, certo, deciso:
ljudem je všeč njegov gotovi nastop alla gente piace il suo fare deciso
glas ji je bil čedalje manj gotov la sua voce era sempre più insicura
4. (v gotovini) in contanti:
gotov denar contanti
gotovo plačilo pagamento in contanti
5. (neki, nekateri) certo, dato:
o gotovih stvareh je bolje molčati di certe cose è meglio non parlare
B) gotóvi (-a -o) m, f, n
priti na gotovo venire a cose bell'e fatte
o čem ne vedeti nič gotovega di qcs. non sapere niente di sicuro - governare
A) v. tr. (pres. govērno)
1. voditi, upravljati:
governare l'azienda voditi podjetje
2. vladati:
governare con giustizia pravično vladati
3. skrbeti za, oskrbovati, vzdrževati, negovati:
governare il bestiame skrbeti za živino
governare un bambino skrbeti za otroka, negovati otroka
governare la famiglia skrbeti za družino
governare il fuoco skrbeti za ogenj, nalagati na ogenj
4.
governare il vino negovati vino
B) ➞ governarsi v. rifl. (pres. mi govērno) obvladati se, ravnati se:
governarsi bene dobro, udobno živeti - govoríti (-ím) imperf.
1. parlare:
govoriti s piskajočim, kričečim glasom parlare con voce stridula
govoriti skozi nos parlare col naso
govoriti gladko, glasno, hitro, počasi, tiho parlare speditamente, ad alta voce, presto, piano, sottovoce
govoriti s težavo parlare con difficoltà
govoriti z očmi, s pogledom parlare con gli occhi, con lo sguardo
govoriti z rokami, z znaki parlare con le mani, coi gesti
govoriti na pamet parlare a braccio
afektirano govoriti parlare in punta di forchetta, affettatamente
2. (izražati misli z govorjenjem) parlare, dire:
kaj govoriš? cosa dici?
govoriti resnico dire la verità
govoriti brez olepšavanja, brez pomislekov parlare senza mezzi termini; parlare, dire senza guardare in faccia a nessuno
govoriti dvoumno, neumno, vsebinsko prazno parlare in modo equivoco, stupido, a vanvera
govoriti premišljeno, razumno parlare in modo sensato
govoriti spretno saper parlare
govoriti o čem parlare di qcs.
govoriti proti komu criticare qcn.
pren. govoriti čez koga sparlare di qcn.
3. (znati jezik) parlare:
govoriti nekaj jezikov parlare varie lingue
govoriti dobro, slabo slovenščino parlare in un buono, un cattivo sloveno
govoriti (po) italijansko parlare italiano, l'italiano, in italiano
4. (biti s kom v normalnih odnosih) parlarsi, parlare:
pog. soseda ne govorita i vicini non si parlano
z njim ne govorim con lui non parlo, gli ho tolto il saluto
5. pren. (biti zunanji izraz česa) parlare:
številke govorijo o naraščanju proizvodnje i dati alla mano parlano di un aumento della produzione
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
govoriti že več let avere una relazione (amorosa) da vari anni
pren. govoriti gluhim ušesom, stenam, vetru, v prazno parlare al vento, al muro, al deserto
pren. govoriti skupni jezik essere dello stesso parere
pog. sama fovšija govori iz njega parla, dice così per pura invidia
govoriti drug čez drugega parlare confusamente
govoriti drug mimo drugega parlare tra sordi
pren. govoriti komu na srce cercare di convincere qcn.
govoriti za koga adoperarsi per qcn., spezzare una lancia in favore di qcn.
o tem ni da bi govoril, ni vredno govoriti di questo non è il caso di parlare
(za izražanje stopnjevanja z dodatno trditvijo) nad tem so se zgražali celo prijatelji, da ne govorimo o sovražnikih del fatto si scandalizzarono gli amici, per non dire dei nemici
o kom, o čem govoriti samo v superlativih di qcn., qcs. parlare, esprimersi soltanto in termini superlativi, al superlativo
pren. govoriti na dolgo in na široko farla lunga
govoriti tjavendan, tja v tri dni parlare a casaccio, a vanvera
govoriti kakor raztrgan dohtar avere la parlantina sciolta
govoriti kakor bi rožice sadil parlare con slancio, in tono enfatico; parlare sdolcinato, affettatamente
pren. govoriti, kakor bi iz rokava stresal parlare come un libro stampato
to govori vam v prid ciò depone a suo favore
o tem se veliko govori se ne fa un gran discorrere
govoriti nerazumljivo parlare arabo, ostrogoto, turco
govoriti o tem in onem parlare del più e del meno
govoriti s kom na štiri oči parlare con qcn. a quattr'occhi
govoriti na splošno stare, tenersi sulle generali
govoriti nepovezano sconnettere
govoriti o nepravem času, preveč straparlare
govoriti prisiljeno recitare
govoriti prostaško ruttare
govoriti s kretnjami parlare a gesti
govoriti v prispodobah metaforeggiare
govoriti za silo (tolči nek jezik) balbettare
PREGOVORI:
kar trezen misli, to pijan govori in vino veritas; bocca ubriaca scopre il fondo del cuore
česar polno je srce, o tem usta govore la lingua batte dove il dente duole
govoriti je srebro, molčati pa zlato la parola è d'argento, il silenzio d'oro - gradéla (-e) f gastr. graticola, griglia; ferri:
ribe na gradeli pesce alla griglia, ai ferri