santo
A) agg.
1. svet; nedotakljiv
2. relig. svet:
acqua santa blagoslovljena voda
anno santo sveto leto, jubilej
campo santo pokopališče
Città santa Sveto mesto, Jeruzalem
Dio santo!, santo cielo! križ božji, za božjo voljo!
la santa messa sveta maša
il santo padre sveti oče, papež
Sant'Officio inkvizicija
santa sede sveti sedež
settimana santa veliki teden
3. pobožen, veren; ekst. dober, pošten; ekst. svet, verski:
guerra santa sveta vojna
Santa Alleanza hist. Sveta aliansa
4. pren. pog. zdravilen, koristen
5. pog. (za podkrepitev izraza) božji:
tutto il santo giorno ves božji dan
santa pazienza! moj bog!
darle a qcn., picchiare qcn. di santa ragione koga pošteno premlatiti
B) m
1. relig. (f -ta) svetnik, svetnica:
la città del Santo Padova
tutti i Santi Vsi sveti, prvi november
avere qualche santo dalla propria pren. imeti veliko srečo, srečno se izmazati
avere dei santi in Paradiso pren. imeti močne prijatelje, zaščitnike
non c'è santo che tenga pren. nič ne pomaga (o nečem neizogibnem)
non sapere a che santo votarsi pren. ne vedeti kako in kaj
qualche santo aiuterà bo že kako
2. ekst. svetnik, svetnica; dober, čednosten, pobožen človek:
avere una pazienza da santo imeti božje potrpljenje
non essere uno stinco di santo ne biti ravno svetnik, biti vse prej kot pošten
3. relig. sveta podobica
4. pog. god
Zadetki iskanja
- sapere*
A) v. tr. (pres. sò)
1. vedeti, znati:
sapere un sacco di cose znati kup stvari
non sa niente ne ve nič
sapere qcs. dall'a alla zeta, come l'avemaria, per filo e per segno kaj natanko vedeti, znati kot očenaš
sapere qcs. a memoria znati kaj na pamet
sapere di kaj poznati površno, za silo, nekaj znati:
sapere di musica znati nekaj malega o glasbi
2. (praktično) znati:
sapere dove il diavolo tiene la coda, saperla lunga pren. biti prebrisan, prevejan
sapere il fatto suo pren. biti vešč (pri svojem delu); biti človek na mestu
sapere il proprio mestiere znati svoj poklic, svoje delo
3. izvedeti:
da chi l'hai saputo? od koga si to zvedel?
a saperlo! ko bi vedel!
Dio sa Bog mi je priča (v podkrepitev trditve)
che io sappia, per quanto io sappia kolikor vem
per chi non lo sapesse da veste
sappi, sappiate vedi, vedite (opomin, opozorilo)
sapere qcs. da buona fonte, da fonte sicura zvedeti kaj iz zanesljivih virov
4. vedeti, zavedati se; predvidevati:
sapevo che sarebbe finita così vedel sem, da se bo tako končalo
5. (kot servilni glagol z infinitivom) znati:
sapere leggere, scrivere znati brati, pisati
saperci fare biti sposoben, znati
6. (v negativni obliki za izražanje dvoma, negotovosti) vedeti:
non si sa mai kdo ve, nikoli se ne ve
non saprei ne bi vedel:
Cosa mi consigli? - Non saprei Kaj mi svetuješ? - Ne bi vedel
B) v. intr.
1. imeti okus (po):
sapere di bruciato imeti okus po prismojenem
non sapere di niente, di nulla biti brez okusa; pren. biti brez vrednosti, nezanimiv
2. dišati, smrdeti:
la stanza sa di chiuso soba smrdi po zatohlem
3. zdeti se, imeti občutek:
mi sa che non sia vero zdi se mi, da ni res
mi sa male žal mi je, grdo se mi zdi
C) m (le sing.) znanje
PREGOVORI: chi sa il gioco non l'insegna preg. kdor pozna trik, naj ga ne kaže drugim - sardéla (-e) f zool. sardina (Sardina picchardus); ekst. acciuga:
sardele v olju sardine sott'olio
biti natlačeni kot sardele stare pigiati come acciughe - sasso m
1. kamen:
una strada tutta sassi kamnata pot
avere un cuore di sasso pren. biti krut, brezsrčen
fa piangere i sassi, fa pena ai sassi pren. še kamen bi se ga usmilil; zadeva je prav mučna, smešna
gettare, tirare sassi in colombaia pren. pljuvati v lastno skledo
mettere un sasso sopra qcs. pren. zadevo zaključiti, o čem ne govoriti več
rimanere di sasso okamneti (od začudenja, strahu ipd.)
2. kamnita, strma stena
3. ekst. strma gora; skalnat svet
4. knjižno nagrobni kamen, grob - sátan (-a) m
1. rel. demonio, diavolo; Satana; pog. satanasso:
pren. biti zvit kot satan saperne una più del diavolo
2. malvagio
3. zool. satanasso (Chiroptes satanas)
4. pog. (v medmetni rabi) diavolo:
da bi te satan! che il diavolo ti porti! - sazio agg. (m pl. -zi)
1. sit:
mai sazio nenasiten
2. ekst. sit, naveličan:
essere sazio di chiacchiere biti naveličan čvekanja - sbadiglio m (pl. -gli) zehanje:
fare degli sbadigli pren. biti lačen, trpeti lakoto - sbarra f
1. pregrada; drog:
le sbarre del passaggio a livello pregrade železniškega prehoda
essere dietro le sbarre pren. biti zaprt, v zaporu
2. pregrada (v sodni dvorani):
alla sbarra na sodišču
mettere qcn., qcs. alla sbarra pren. koga, kaj ostro napasti, kritizirati
3. ekst. drog, palica:
la sbarra del timone navt. krmilni drog
4. šport drog (orodna telovadba); ročaj (dviganje uteži) - sbattere
A) v. tr. (pres. sbatto)
1. stepsti, stepati
2. vreči, zalučati, zagnati; loputniti, loputati:
sbattere la porta zaloputniti vrata
sbattere qcs. in faccia a qcn. nabrenkati komu kaj
sbattere la porta in faccia a qcn. pren. pred kom zaloputniti vrata, odreči komu pomoč
3. ekst. pren. vreči, metati; nagnati; udariti, udarjati:
sbattere qcn. fuori (della porta) koga vreči ven (skozi vrata)
sbattere in galera vreči v ječo
la nave fu sbattuta contro gli scogli ladjo je vrglo ob čeri
non sapere dove sbattere, battere la testa pren. biti ves obupan
sbattere i tacchi voj. udariti s petami
4.
sbattere le ali prhutati s perutmi
5. kulin. stepsti, stepati:
sbattere la panna, le uova stepsti smetano, jajca
sbattere gelatina gled. žarg. brenkati na čustvene strune
6. publ. objaviti, objavljati (s posebnim poudarkom):
la notizia fu sbattuta in prima pagina vest so objavili na prvi strani
7. premestiti, premeščati:
lo hanno sbattuto in una città di provincia premestili so ga v podeželsko mesto
8. vulg. fukati, jebati
9.
sbattersene vulg. požvižgati se na kaj
10. pren. pog. narediti, delati bledo (tudi absol.):
è un colore che sbatte molto to je barva, ki te naredi zelo bledega
B) ➞ sbattersi v. rifl. (pres. mi sbatto) pretresti, pretresati se
C) v. intr. udariti, udarjati; loputniti, loputati - sbirro
A) m slabš. policist, kifeljc; birič:
aver faccia, modi da sbirro izgledati, ravnati kot kifeljc
essere furbo quanto sette sbirri biti prebrisan, zvit kot lisica
B) agg. nareč., pog.
1. živ, živahen
2. prebrisan, zvit - scandalo m
1. škandal; sramota, pohujšanje, spotika:
la trasmissione è un vero scandalo oddaja je pravi škandal
essere la pietra dello scandalo biti kamen spotike
2. ekst. hrup, govorice:
soffocare, sopire lo scandalo potlačiti zadevo - scarpa f
1. čevelj:
scarpe alte, basse visoki, nizki čevlji
scarpe di cuoio, scamosciate usnjeni, semiš čevlji
scarpe bullonate nogometni čevlji
scarpe che ridono, che hanno fame pren. šalj. čevlji, ki zijajo
mettersi, togliersi le scarpe obuti, sezuti čevlje
avere il cervello nelle scarpe, avere il giudizio sotto la suola delle scarpe biti kratke, kurje pameti
non avere scarpe ai piedi pren. biti gol in bos
non esser degno di lustrare le scarpe a qcn. pren. koga ne dosegati
fare le scarpe a qcn. koga prevarati
mettere le scarpe al sole pren. umreti nasilne smrti, biti umorjen, pasti v boju
rimetterci anche le scarpe pren. biti ob vse, propasti
2. pren. pog. nesposobnež, zguba
scarpa vecchia pren. pog. stara škatla
3. (scarpata) škarpa, brežina, podzid
4. zavorna cokla; zavorna plošča, zavornik - scatola f
1. škatla:
una scatola di biscotti, di fiammiferi škatla keksov, vžigalic
caratteri, lettere di scatola pren. velikanske črke
cibi in scatola konzerve
averne piene le scatole biti koga, česa čez glavo sit; pog. imeti koga, česa polno kišto
comprare qcs. a scatola chiusa pren. kupiti mačka v žaklju
levarsi, togliersi dalle scatole oditi, spraviti se izpod nog
rompere le scatole a qcn. pren. pog. koga nadlegovati
2.
scatola armonica, musicale glasba glasbena skrinjica
scatola cranica anat. lobanja
scatola di derivazione elektr. odcepna doza
scatola guida, scatola sterzo avto krmilni okrov
scatola nera tehn., aero črna skrinjica - scēna f
1. gled. prizor, scena:
andare in scena biti uprizorjen
mettere in scena uprizoriti, uprizarjati
2.
scene pl. gledališče:
calcare le scene, darsi alle scene igrati, iti med igralce
3. prizorišče; oder (tudi ekst.):
cambiamento di scena pren. nenadna, korenita sprememba
dietro le scene za kulisami
4. igranje; prizor, scena:
colpo di scena pren. preobrat
scena madre ključni prizor (tudi pren.);
scena muta nemi prizor
fare scena znati pritegniti gledalce
fare scena muta ekst. molčati, odgovoriti z molkom
5. ekst. pren. scena, prizorišče, arena; življenje:
ritirarsi, scomparire, uscire dalla scena politica, letteraria umakniti se s političnega, literarnega prizorišča
scomparire, uscire dalla scena del mondo umreti
6. ekst. prizor; dogodek:
assistere a una scena di sangue biti priča krvavemu dogodku
il bassorilievo rappresenta una scena di guerra relief prikazuje prizor iz vojne
7.
scene pl. scene:
fare scena delati scene - scēttro m
1. žezlo; ekst. kraljevska, vladarska oblast
2. ekst. pren. absolutna premoč, primat, prvenstvo; prednost:
detenere lo scettro (di) biti nekronani kralj (česa) - schēletro m
1. anat. okostje; okostnjak:
essere magro come uno scheletro biti suh kot okostnjak
lo scheletro nell'armadio pren. okostnjak v omari
2. ekst. pren. okostje; ogrodje - schiaffo m
1. klofuta, zaušnica:
dare uno schiaffo primazati klofuto
prendere qcn. a schiaffi koga oklofutati
avere una faccia da schiaffi biti zoprn
2. pren. klofuta; ponižanje - schiavo
A) m (f -va)
1. suženj, sužnja:
commercio, tratta degli schiavi trgovina s sužnji
vita da schiavi trdo, garaško življenje
2. pren. suženj, hlapec:
essere schiavo dei pregiudizi biti suženj predsodkov
B) agg. suženjski; hlapčevski - schiēna f
1. (anat.) hrbet; križ
2. pren. hrbet, pleča; grba:
a forza di schiena garaško, s trdim delom
filo della schiena hrbtenica
lavoro di schiena trdo delo, garanje
avere buona schiena biti močen, krepek
avere settanta anni sulla schiena imeti jih sedemdeset na grbi
colpire alla schiena udariti zahrbtno
curvare la schiena pokoriti se, ukloniti se
ho mal di schiena hrbet me boli
rompersi la schiena trdo delati, garati kot črna živina
voltare la schiena popihati jo, pustiti na cedilu - schifo1
A) m gnus, stud; odvratnost:
che schifo! odvratno!
fare schifo gnusiti se; ekst. pren. biti grd, biti slabo narejen; osramotiti se, blamirati se:
il nuovo vestito fa schifo nova obleka je slabo narejena, krojena
la nazionale ha fatto schifo državna reprezentanca se je blamirala
B) agg. toskansko gnusen, odvraten