Franja

Zadetki iskanja

  • santo

    A) agg.

    1. svet; nedotakljiv

    2. relig. svet:
    acqua santa blagoslovljena voda
    anno santo sveto leto, jubilej
    campo santo pokopališče
    Città santa Sveto mesto, Jeruzalem
    Dio santo!, santo cielo! križ božji, za božjo voljo!
    la santa messa sveta maša
    il santo padre sveti oče, papež
    Sant'Officio inkvizicija
    santa sede sveti sedež
    settimana santa veliki teden

    3. pobožen, veren; ekst. dober, pošten; ekst. svet, verski:
    guerra santa sveta vojna
    Santa Alleanza hist. Sveta aliansa

    4. pren. pog. zdravilen, koristen

    5. pog. (za podkrepitev izraza) božji:
    tutto il santo giorno ves božji dan
    santa pazienza! moj bog!
    darle a qcn., picchiare qcn. di santa ragione koga pošteno premlatiti

    B) m

    1. relig. (f -ta) svetnik, svetnica:
    la città del Santo Padova
    tutti i Santi Vsi sveti, prvi november
    avere qualche santo dalla propria pren. imeti veliko srečo, srečno se izmazati
    avere dei santi in Paradiso pren. imeti močne prijatelje, zaščitnike
    non c'è santo che tenga pren. nič ne pomaga (o nečem neizogibnem)
    non sapere a che santo votarsi pren. ne vedeti kako in kaj
    qualche santo aiuterà bo že kako

    2. ekst. svetnik, svetnica; dober, čednosten, pobožen človek:
    avere una pazienza da santo imeti božje potrpljenje
    non essere uno stinco di santo ne biti ravno svetnik, biti vse prej kot pošten

    3. relig. sveta podobica

    4. pog. god
  • sapere*

    A) v. tr. (pres. )

    1. vedeti, znati:
    sapere un sacco di cose znati kup stvari
    non sa niente ne ve nič
    sapere qcs. dall'a alla zeta, come l'avemaria, per filo e per segno kaj natanko vedeti, znati kot očenaš
    sapere qcs. a memoria znati kaj na pamet
    sapere di kaj poznati površno, za silo, nekaj znati:
    sapere di musica znati nekaj malega o glasbi

    2. (praktično) znati:
    sapere dove il diavolo tiene la coda, saperla lunga pren. biti prebrisan, prevejan
    sapere il fatto suo pren. biti vešč (pri svojem delu); biti človek na mestu
    sapere il proprio mestiere znati svoj poklic, svoje delo

    3. izvedeti:
    da chi l'hai saputo? od koga si to zvedel?
    a saperlo! ko bi vedel!
    Dio sa Bog mi je priča (v podkrepitev trditve)
    che io sappia, per quanto io sappia kolikor vem
    per chi non lo sapesse da veste
    sappi, sappiate vedi, vedite (opomin, opozorilo)
    sapere qcs. da buona fonte, da fonte sicura zvedeti kaj iz zanesljivih virov

    4. vedeti, zavedati se; predvidevati:
    sapevo che sarebbe finita così vedel sem, da se bo tako končalo

    5. (kot servilni glagol z infinitivom) znati:
    sapere leggere, scrivere znati brati, pisati
    saperci fare biti sposoben, znati

    6. (v negativni obliki za izražanje dvoma, negotovosti) vedeti:
    non si sa mai kdo ve, nikoli se ne ve
    non saprei ne bi vedel:
    Cosa mi consigli? - Non saprei Kaj mi svetuješ? - Ne bi vedel

    B) v. intr.

    1. imeti okus (po):
    sapere di bruciato imeti okus po prismojenem
    non sapere di niente, di nulla biti brez okusa; pren. biti brez vrednosti, nezanimiv

    2. dišati, smrdeti:
    la stanza sa di chiuso soba smrdi po zatohlem

    3. zdeti se, imeti občutek:
    mi sa che non sia vero zdi se mi, da ni res
    mi sa male žal mi je, grdo se mi zdi

    C) m (le sing.) znanje
    PREGOVORI: chi sa il gioco non l'insegna preg. kdor pozna trik, naj ga ne kaže drugim
  • sardéla (-e) f zool. sardina (Sardina picchardus); ekst. acciuga:
    sardele v olju sardine sott'olio
    biti natlačeni kot sardele stare pigiati come acciughe
  • sasso m

    1. kamen:
    una strada tutta sassi kamnata pot
    avere un cuore di sasso pren. biti krut, brezsrčen
    fa piangere i sassi, fa pena ai sassi pren. še kamen bi se ga usmilil; zadeva je prav mučna, smešna
    gettare, tirare sassi in colombaia pren. pljuvati v lastno skledo
    mettere un sasso sopra qcs. pren. zadevo zaključiti, o čem ne govoriti več
    rimanere di sasso okamneti (od začudenja, strahu ipd.)

    2. kamnita, strma stena

    3. ekst. strma gora; skalnat svet

    4. knjižno nagrobni kamen, grob
  • sátan (-a) m

    1. rel. demonio, diavolo; Satana; pog. satanasso:
    pren. biti zvit kot satan saperne una più del diavolo

    2. malvagio

    3. zool. satanasso (Chiroptes satanas)

    4. pog. (v medmetni rabi) diavolo:
    da bi te satan! che il diavolo ti porti!
  • sazio agg. (m pl. -zi)

    1. sit:
    mai sazio nenasiten

    2. ekst. sit, naveličan:
    essere sazio di chiacchiere biti naveličan čvekanja
  • sbadiglio m (pl. -gli) zehanje:
    fare degli sbadigli pren. biti lačen, trpeti lakoto
  • sbarra f

    1. pregrada; drog:
    le sbarre del passaggio a livello pregrade železniškega prehoda
    essere dietro le sbarre pren. biti zaprt, v zaporu

    2. pregrada (v sodni dvorani):
    alla sbarra na sodišču
    mettere qcn., qcs. alla sbarra pren. koga, kaj ostro napasti, kritizirati

    3. ekst. drog, palica:
    la sbarra del timone navt. krmilni drog

    4. šport drog (orodna telovadba); ročaj (dviganje uteži)
  • sbattere

    A) v. tr. (pres. sbatto)

    1. stepsti, stepati

    2. vreči, zalučati, zagnati; loputniti, loputati:
    sbattere la porta zaloputniti vrata
    sbattere qcs. in faccia a qcn. nabrenkati komu kaj
    sbattere la porta in faccia a qcn. pren. pred kom zaloputniti vrata, odreči komu pomoč

    3. ekst. pren. vreči, metati; nagnati; udariti, udarjati:
    sbattere qcn. fuori (della porta) koga vreči ven (skozi vrata)
    sbattere in galera vreči v ječo
    la nave fu sbattuta contro gli scogli ladjo je vrglo ob čeri
    non sapere dove sbattere, battere la testa pren. biti ves obupan
    sbattere i tacchi voj. udariti s petami

    4.
    sbattere le ali prhutati s perutmi

    5. kulin. stepsti, stepati:
    sbattere la panna, le uova stepsti smetano, jajca
    sbattere gelatina gled. žarg. brenkati na čustvene strune

    6. publ. objaviti, objavljati (s posebnim poudarkom):
    la notizia fu sbattuta in prima pagina vest so objavili na prvi strani

    7. premestiti, premeščati:
    lo hanno sbattuto in una città di provincia premestili so ga v podeželsko mesto

    8. vulg. fukati, jebati

    9.
    sbattersene vulg. požvižgati se na kaj

    10. pren. pog. narediti, delati bledo (tudi absol.):
    è un colore che sbatte molto to je barva, ki te naredi zelo bledega

    B) ➞ sbattersi v. rifl. (pres. mi sbatto) pretresti, pretresati se

    C) v. intr. udariti, udarjati; loputniti, loputati
  • sbirro

    A) m slabš. policist, kifeljc; birič:
    aver faccia, modi da sbirro izgledati, ravnati kot kifeljc
    essere furbo quanto sette sbirri biti prebrisan, zvit kot lisica

    B) agg. nareč., pog.

    1. živ, živahen

    2. prebrisan, zvit
  • scandalo m

    1. škandal; sramota, pohujšanje, spotika:
    la trasmissione è un vero scandalo oddaja je pravi škandal
    essere la pietra dello scandalo biti kamen spotike

    2. ekst. hrup, govorice:
    soffocare, sopire lo scandalo potlačiti zadevo
  • scarpa f

    1. čevelj:
    scarpe alte, basse visoki, nizki čevlji
    scarpe di cuoio, scamosciate usnjeni, semiš čevlji
    scarpe bullonate nogometni čevlji
    scarpe che ridono, che hanno fame pren. šalj. čevlji, ki zijajo
    mettersi, togliersi le scarpe obuti, sezuti čevlje
    avere il cervello nelle scarpe, avere il giudizio sotto la suola delle scarpe biti kratke, kurje pameti
    non avere scarpe ai piedi pren. biti gol in bos
    non esser degno di lustrare le scarpe a qcn. pren. koga ne dosegati
    fare le scarpe a qcn. koga prevarati
    mettere le scarpe al sole pren. umreti nasilne smrti, biti umorjen, pasti v boju
    rimetterci anche le scarpe pren. biti ob vse, propasti

    2. pren. pog. nesposobnež, zguba
    scarpa vecchia pren. pog. stara škatla

    3. (scarpata) škarpa, brežina, podzid

    4. zavorna cokla; zavorna plošča, zavornik
  • scatola f

    1. škatla:
    una scatola di biscotti, di fiammiferi škatla keksov, vžigalic
    caratteri, lettere di scatola pren. velikanske črke
    cibi in scatola konzerve
    averne piene le scatole biti koga, česa čez glavo sit; pog. imeti koga, česa polno kišto
    comprare qcs. a scatola chiusa pren. kupiti mačka v žaklju
    levarsi, togliersi dalle scatole oditi, spraviti se izpod nog
    rompere le scatole a qcn. pren. pog. koga nadlegovati

    2.
    scatola armonica, musicale glasba glasbena skrinjica
    scatola cranica anat. lobanja
    scatola di derivazione elektr. odcepna doza
    scatola guida, scatola sterzo avto krmilni okrov
    scatola nera tehn., aero črna skrinjica
  • scēna f

    1. gled. prizor, scena:
    andare in scena biti uprizorjen
    mettere in scena uprizoriti, uprizarjati

    2.
    scene pl. gledališče:
    calcare le scene, darsi alle scene igrati, iti med igralce

    3. prizorišče; oder (tudi ekst.):
    cambiamento di scena pren. nenadna, korenita sprememba
    dietro le scene za kulisami

    4. igranje; prizor, scena:
    colpo di scena pren. preobrat
    scena madre ključni prizor (tudi pren.);
    scena muta nemi prizor
    fare scena znati pritegniti gledalce
    fare scena muta ekst. molčati, odgovoriti z molkom

    5. ekst. pren. scena, prizorišče, arena; življenje:
    ritirarsi, scomparire, uscire dalla scena politica, letteraria umakniti se s političnega, literarnega prizorišča
    scomparire, uscire dalla scena del mondo umreti

    6. ekst. prizor; dogodek:
    assistere a una scena di sangue biti priča krvavemu dogodku
    il bassorilievo rappresenta una scena di guerra relief prikazuje prizor iz vojne

    7.
    scene pl. scene:
    fare scena delati scene
  • scēttro m

    1. žezlo; ekst. kraljevska, vladarska oblast

    2. ekst. pren. absolutna premoč, primat, prvenstvo; prednost:
    detenere lo scettro (di) biti nekronani kralj (česa)
  • schēletro m

    1. anat. okostje; okostnjak:
    essere magro come uno scheletro biti suh kot okostnjak
    lo scheletro nell'armadio pren. okostnjak v omari

    2. ekst. pren. okostje; ogrodje
  • schiaffo m

    1. klofuta, zaušnica:
    dare uno schiaffo primazati klofuto
    prendere qcn. a schiaffi koga oklofutati
    avere una faccia da schiaffi biti zoprn

    2. pren. klofuta; ponižanje
  • schiavo

    A) m (f -va)

    1. suženj, sužnja:
    commercio, tratta degli schiavi trgovina s sužnji
    vita da schiavi trdo, garaško življenje

    2. pren. suženj, hlapec:
    essere schiavo dei pregiudizi biti suženj predsodkov

    B) agg. suženjski; hlapčevski
  • schiēna f

    1. (anat.) hrbet; križ

    2. pren. hrbet, pleča; grba:
    a forza di schiena garaško, s trdim delom
    filo della schiena hrbtenica
    lavoro di schiena trdo delo, garanje
    avere buona schiena biti močen, krepek
    avere settanta anni sulla schiena imeti jih sedemdeset na grbi
    colpire alla schiena udariti zahrbtno
    curvare la schiena pokoriti se, ukloniti se
    ho mal di schiena hrbet me boli
    rompersi la schiena trdo delati, garati kot črna živina
    voltare la schiena popihati jo, pustiti na cedilu
  • schifo1

    A) m gnus, stud; odvratnost:
    che schifo! odvratno!
    fare schifo gnusiti se; ekst. pren. biti grd, biti slabo narejen; osramotiti se, blamirati se:
    il nuovo vestito fa schifo nova obleka je slabo narejena, krojena
    la nazionale ha fatto schifo državna reprezentanca se je blamirala

    B) agg. toskansko gnusen, odvraten