Franja

Zadetki iskanja

  • ribasso m

    1. trgov. padec, padanje; pog. popust:
    essere in ribasso pren. biti ob spoštovanje, ugled, moč
    fare un ribasso napraviti popust
    vendere a ribasso prodajati s popustom (npr. med razprodajami)

    2. ekon. padanje (cen, tečajev), baisse, medvedji trg:
    giocare al ribasso špekulirati na padec (cen, tečajev)
  • ribollito agg. prevret; prekuhan:
    sapere di ribollito biti prekuhan; pren. biti zastarel, prežvečen
  • riconoscēnza f hvaležnost:
    avere un debito di riconoscenza per qcn. komu dolgovati, biti dolžen hvaležnosti
  • ricōtta f kulin. skuta:
    mani di ricotta pren. slabotne roke; roke, ki ne zmorejo česa držati
    essere fatto di ricotta pren. biti slaboten, mlahav
  • riflessione f

    1. odboj, odsev

    2. fiz. refleksija, odsevanje, odbijanje:
    riflessione della luce odsev svetlobe
    riflessione del suono odbijanje zvoka
    angolo di riflessione odbojni kot

    3. filoz. refleksija

    4. pren. razglabljanje, premišljevanje; razmislek, premislek:
    artista di riflessione refleksivni umetnik
    essere senza riflessione biti nepremišljen
  • riguardo m

    1. obzirnost, obzir, skrb, spoštovanje, uvidevnost:
    avere riguardo dell'età imeti uvidevnost do starosti (nekoga)
    avere riguardo di qcn. ozirati se na koga
    abbiti riguardo pazi!
    fare riguardo paziti, biti pozoren
    persona di riguardo spoštovanja vredna oseba
    senza riguardo per nessuno ne oziraje se na druge

    2. zveza:
    avere riguardo con biti v zvezi s, z
    riguardo a v zvezi s, z
  • rimescolare

    A) v. tr. (pres. rimescolo) znova pomešati, premešati; prebrskati; pogrevati:
    rimescolare la polenta premešati polento
    rimescolare le carte premešati karte
    rimescolare il sangue pren. vznemiriti

    B) ➞ rimescolarsi v. rifl. (pres. mi rimescolo)

    1.
    rimescolarsi il sangue vznemiriti se, biti iz sebe

    2. pomešati se (med)

    3. razburkati se
  • rincrescimento m obžalovanje; neprijetnost:
    provare, sentire rincrescimento biti žal, neprijetno
  • rischio m (pl. -chi) tveganje, riziko; nevarnost:
    a rischio del mittente trgov. na riziko odpošiljatelja
    a tuo rischio e pericolo na tvojo odgovornost
    col rischio di, a rischio di za ceno
    correre un brutto rischio biti v hudi nevarnosti
  • rispētto m

    1. spoštovanje
    rispetti pl. izrazi spoštovanja:
    avere rispetto per qcs. spoštovati kaj
    parlare con rispetto spoštljivo govoriti
    i miei rispetti alla signora! pozdravite, prosim, gospo ženo
    persona degna di rispetto spoštovanja vreden človek
    uomo di rispetto evfemistično mafijaš

    2. spoštovanje, upoštevanje:
    con rispetto parlando oprostite izrazu
    mancare di rispetto verso qcn. biti do koga nespoštljiv, prizadeti čast nekoga
    perdere il rispetto biti ob dobro ime, izgubiti ugled
    zona di rispetto urban. nezazidljivo področje, zemljišče

    3. vidik, ozir; zveza; primerjava:
    in rispetto sorazmerno s, z
    rispetto a v primerjavi s, z
    considerare una cosa sotto vari rispetti presojati kaj z raznih vidikov

    4. lit. rispetto (kratka osem- ali šestvrstična ljubezenska pesem)

    5. navt. rezerva, nadomestni del:
    ancora di rispetto nadomestno sidro
  • rispettoso agg. spoštljiv:
    essere rispettoso verso qcn. biti spoštljiv do koga
  • rìt (ríti) f

    1. vulg. (zadnjica) sedere, deretano; vulg. culo; šalj. mappamondo, preterito;
    biti vedno skupaj kot rit in srajca stare sempre insieme come culo e camicia

    2. (bojazljiv človek) pauroso, vigliacco, fifone; vulg. paraculo

    3. nareč. (ritnica) chiappa
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    vulg. s tem papirjem si lahko rit obrišeš con questa carta puoi pulirti il culo
    vzdigniti rit levare le chiappe
    vse prinesti k riti imbeccare qcn.
    pren. brcniti koga v rit licenziare qcn.
    lesti komu v rit leccare il culo a qcn.
    bati se za svojo rit temere per sé, per i propri privilegi
    dobiti jih po riti prenderle
    kar naprej biti komu za ritjo essere alle calcagna di qcn.; stare dietro a qcn.
    biti tiho kot rit stare zitti come una tomba
    ne imeti drugega kot golo rit non possedere nulla, essere nullatenente, essere poveri in canna
    pojdi (hudiču) v rit e vaffanculo!
    piši me v rit e chi se ne frega!
    na rit ga bo vrglo, ko bo to zvedel sarà una bella sorpresa per lui quando verrà a sapere
  • ritratto m

    1. umet. portret; podoba, slika:
    ritratto di faccia, di profilo slika od spredaj, v profilu
    essere il ritratto di qcn. biti komu na las podoben

    2. ekst. prikaz upodobitev:
    fare il ritratto della situazione prikazati položaj v podrobnostih
  • rivedere*

    A) v. tr. (pres. rivēdo)

    1. ponovno videti:
    rivedere la luce pren. biti spet na prostosti
    chi non muore si rivede! šalj. pa se spet vidimo!

    2. prebirati; ponoviti, ponavljati:
    rivedere la lezione šol. ponoviti gradivo (za uro)

    3. pregledati, preveriti; revidirati:
    rivedere le bucce a qcn. pren. pri kom iskati napake
    rivedere i conti pregledati račune
    rivedere le costole a qcn. pren. šalj. koga prebunkati
    rivedere i prezzi dvigniti cene
    rivedere un processo revidirati proces

    B) ➞ rivedersi v. rifl. (pres. pl. ci rivediamo) ponovno videti se:
    a rivederci (arrivederci), a rivederla na svidenje!
    ci rivedremo! se bomo že še videli!
  • rób (-a) m

    1. orlo, lembo; ciglio; margine; spigolo:
    rob tkanine, obleke orlo, lembo del tessuto, dell'abito
    rob cestišča ciglio della strada
    rob knjige margine del libro
    kozarec, poln do roba un bicchiere colmo fino all'orlo
    oster rob spigolo vivo
    stati na robu brezna essere sull'orlo dell'abisso

    2. (ozek pas ob zunanjem delu površine) orlo, margine:
    plašč s krznenim robom un cappotto orlato di pelliccia

    3. (kar nastane ob stiku dveh ploskev) orlo, bordo, margine, spigolo:
    zaobljeni robovi pohištva gli orli smussati dei mobili
    robovi opeke, trama gli orli del mattone, della trave

    4. (možnost nastopa ali prenehanja določenega stanja) orlo:
    biti na robu živčnega zloma essere sull'orlo del collasso nervoso
    poslovati na robu rentabilnosti gestire un'azienda sull'orlo della redditività
    pripeljati kaj na rob propada portare qcs. sull'orlo della rovina
    stati na robu obupa essere, trovarsi sull'orlo della disperazione
    živeti na robu zgodovinskega dogajanja vivere ai margini di avvenimenti storici
    opombe ob robu dogodkov appunti marginali, in margine ai fatti
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    postaviti se komu po robu opporsi, ribellarsi a qcn.
    šah. rob šahovnice linea marginale della scacchiera
    lingv. jezični rob orlo della lingua
    bot. listni rob margine fogliare
    fiz. lomni rob margine di rifrazione
    tisk. rob platnic (pri trdo vezanih knjigah) unghia
  • ród (-ú) m

    1. stirpe, ceppo; lignaggio, famiglia, discendenza, origine:
    rod po materini strani discendenza in linea materna
    biti plemiškega, meščanskega, kmečkega rodu essere di nobile lignaggio, di estrazione borghese, di origine contadina
    biti po rodu Slovenec essere sloveno di origine, oriundo sloveno

    2. generazione:
    otroci so četrti rod izseljencev i figli appartengono alla quarta generazione di emigrati
    trije rodovi zdravnikov v rodbini tre generazioni di medici in famiglia

    3. popolo, nazione

    4. gente, stirpe, razza:
    mlajši rod ima rad rockovsko glasbo i giovani amano il rock
    človeški rod la razza umana, gli uomini

    5. voj. arma

    6. biol. (sistemska kategorija rastlinstva ali živalstva) genere

    7. hist. gente
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    ljudske pesmi so se širile iz roda v rod i canti popolari si diffusero di generazione in generazione
    ta bolezen je pri njih v rodu questa è una malattia ereditaria della loro famiglia
    biol. spolni, nespolni rod riproduzione sessuata, asessuata
    meteor. rod oblakov nubi di forma simile
    bibl. otroci Abrahamovega rodu i figli, la discendenza di Abramo, gli ebrei
  • rōgo m (pl. -ghi)

    1. grmada:
    morire sul rogo biti sežgan na grmadi

    2. ekst. kres, požar; plameni

    3. pren. knjižno smrt
  • rôjstvo (-a) n

    1. nascita; parto:
    spočetje in rojstvo otroka concepimento e nascita del bambino
    doživeti drugo, novo rojstvo sentirsi rinascere
    padanje rojstev calo, flessione delle nascite
    načrtovanje rojstev controllo delle nascite, pianificazione familiare

    2. po rojstvu (v adv. rabi) di nascita:
    biti po rojstvu slovenski državljan essere cittadino sloveno di nascita

    3. pren. (nastanek, začetek) nascita:
    rojstvo nove države la nascita del nuovo stato
  • rôka (-e) f

    1. (cela) braccio (pl. f braccia); (spodnji del) mano (pl. mani):
    dvigniti roko alzare la mano
    prekrižati roke na prsih incrociare le braccia sul petto
    roke in noge le braccia e le gambe
    peljati dekle pod roko andare a braccetto con la ragazza
    braniti se z golimi rokami difendersi a mani nude
    glasovati z dviganjem rok votare per alzata di mano
    stisniti roko v pest stringere la mano a pugno
    držati se za roko tenersi per mano
    mehke, negovane roke mani tenere, curate
    dati, stisniti (komu) roko dare, stringere la mano (a qcn.)
    ponuditi, sprejeti roko sprave proporre, accettare la riconciliazione
    imeti raskave, žuljave roke avere mani ruvide, callose
    pren. pljuniti v roke rimboccarsi le maniche
    udariti si v roke stipulare, suggellare un affare
    pren. tak je, da bi iz rok jedel è docile, accondiscendente
    (na pošiljki) v roke XY a NN personalmente

    2. (roka glede na delo, ki ga opravlja) mano:
    prepustiti se rokam zdravnika affidarsi alle mani del medico
    pazi se, ker me že srbijo roke attento che mi prudono le mani, attento che le prendi
    dvigniti roko proti komu, nad koga, položiti roke na koga alzare le mani su, contro qcn.
    umreti od sovražnikove roke morire per mano nemica
    gledati komu pod roke controllare qcn., non fidarsi di qcn.
    denar mu gre nerad od rok è un tipo tirchio, spilorcio
    delo mu gre od rok lavora svelto
    kaj prislužiti z rokami guadagnare qcs. con le proprie mani
    imeti lahko, zanesljivo roko avere la mano leggera, sicura
    narediti na hitro roko fare frettolosamente

    3. pren. (človek) mano:
    potrebovati pridne roke aver bisogno di mani laboriose
    hiši manjka ženska roka la casa ha bisogno di una brava padrona

    4. na roko, na roke (v adv. rabi) a mano:
    delati čevlje na roke fare le scarpe a mano

    5. (z biti, dati, imeti, vzeti in predlogi)
    imeti metlo v rokah tenere la scopa in mano, scopare
    vzeti knjigo v roke prendere in mano il libro, cominciare a studiare, a leggere
    pren. dati vajeti iz rok cedere il comando, la direzione
    posestvo je v tujih rokah il podere è in mano a estranei
    novica je iz prve roke è una notizia di prima mano
    vzeti usodo v svoje roke decidere del proprio destino in prima persona
    pren. imeti v rokah škarje in platno tenere il coltello dalla parte del manico
    iztrgati koga iz rok smrti salvare qcn. dalla morte
    biti v dobrih rokah essere in buone mani

    6. (moč koga ali česa) mano:
    biti v rokah pravice essere nelle mani della giustizia
    biti podaljšana roka koga agire per conto di qcn.

    7.
    biti, imeti pri roki essere, avere a portata di mano

    8. pren.
    biti od rok essere fuori mano

    9. pejor. zampa:
    roke dol! giù le zampe
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    pren. ne mazati si rok s čim non sporcarsi le mani con qcs.
    dati za koga roko v ogenj mettere la mano sul fuoco per qcn.
    držati roke v žepu, križem starsene con le mani in mano, con le mani in panciolle
    držati, imeti roko nad kom proteggere qcn.
    že po prvih težavah dvigniti roke desistere fin dalle prime difficoltà
    poletje podaja roko jeseni l'estate passa la mano all'autunno, trapassa nell'autunno
    podati si roke riconciliarsi, rappacificarsi
    pog. položiti roko nase suicidarsi
    ponuditi komu roko dare una mano a qcn.
    pren. umiti si roke lavarsene le mani
    izpustiti zmago iz rok lasciarsi sfuggire di mano la vittoria
    živeti iz rok v usta campare alla giornata
    biti si na roko aiutarsi a vicenda
    iti komu na roko aiutare, appoggiare qcn.
    denar na roko ali pa nič pagare in contanti e subito
    pasti policiji v roke cadere nelle mani della polizia
    ukrasti, kar pride pod roko avere la mano lunga, sgraffignare qualsiasi cosa venga a portata di mano
    vzeti koga v roke dare una sgridata, una lavata di capo a qcn.
    pren. pamet v roke metti, mettete la testa a posto!
    prositi za njeno roko chiedere la sua mano
    nositi koga na rokah coccolare qcn.
    kupiti, prodati pod roko comprare, vendere sotto banco
    ne imeti čistih rok essere colpevole, essersi macchiato di qualche colpa
    biti čigava desna roka essere un collaboratore intimo, insostituibile di qcn.; essere il braccio destro di qcn.
    kaj narediti z levo roko fare qcs. senza difficoltà, a occhi chiusi; pejor. fare qcs. alla carlona
    politika močne roke la politica della mano dura
    sprejeti z odprtimi rokami ricevere, accogliere a braccia aperte, cordialmente
    imeti polne roke dela essere oberato dal lavoro
    ostati praznih rok restare a mani vuote
    odtegniti komu prijateljsko roko negare aiuto a qcn.
    dati komu proste roke dare mano libera a qcn.
    delati na svojo roko fare di testa propria, non tener conto dell'opinione altrui
    začeti (obrt) na svojo roko cominciare a lavorare in proprio
    imeti zvezane roke avere le mani legate
    vladati z železno roko governare con mano di ferro (in guanto di velluto)
    imeti prijateljev, da jih prešteješ na prste ene roke avere gli amici che si potrebbero contare sulle dita di una mano
    saj nimam deset rok ho solo due mani!
    če mu prst ponudiš, pa roko zagrabi tu gli offri un dito e lui si prende tutto il braccio
    vešča roka mano esperta
    roke kvišku! mani in alto!
    elektr. pravilo desne roke la regola della mano destra
    rel. polaganje rok imposizione delle mani
    teh. mehanična roka braccio meccanico
    PREGOVORI:
    roka roko umije una mano lava l'altra
    boljši je vrabec v roki kakor golob na strehi è meglio un fringuello in mano che un tordo da lontano; meglio un uovo oggi che la gallina domani
  • ronco2 m (pl. -chi) toskansko slepa ulica:
    essere nel ronco pren. biti v zagati, znajti se v slepi ulici