bimensile
A) agg. ki se dogaja dvakrat na mesec, vsakih štirinajst dni:
pagamento bimensile plačilo dvakrat na mesec
rivista bimensile štirinajstdnevnik
B) m publ. štirinajstdnevnik
Zadetki iskanja
- biondeggiare v. intr. (pres. biondeggio) zlatiti se; rumeneti, žolteti:
le messi biondeggiano klasje rumeni - bipartire
A) v. tr. (pres. bipartisco) razdeliti na dvoje (tudi pren.)
B) ➞ bipartirsi v. rifl. (pres. mi bipartisco) razdeliti se na dvoje - bisettimanale agg. ki izhaja, ki se dogaja dvakrat tedensko
- bisticciare
A) v. intr. (pres. bisticcio) pričkati se, prepirati se
B) ➞ bisticciarsi v. rifl. (pres. ci bisticciamo) prepirati se, pričkati se - blandire v. tr. (pres. blandisco)
1. knjižno božati; pren. lajšati, blažiti:
blandire i dolori altrui lajšati tujo bolečino
2. pren. laskati, dobrikati se
3. podpirati, podpihovati:
blandire le passioni podpihovati strasti - bloccare
A) v. tr. (pres. blōcco)
1. blokirati; zapreti, zapirati; zapreti prehod, preprečiti izhod:
una frana ha bloccato la strada plaz je zaprl cesto
2. zaustaviti, preprečiti gibanje:
la polizia bloccò il corteo dei dimostranti policija je zaustavila sprevod demonstrantov
bloccare un tiro a rete šport ubraniti strel na vrata
3. ekon. blokirati, zamrzniti:
bloccare i prezzi zamrzniti cene
bloccare un conto blokirati račun
B) v. tr. v. intr. polit. osredotočiti se:
bloccare su un solo candidato, su un'unica lista osredotočiti se na, podpirati enega samega kandidata, eno samo volilno listo
C) ➞ bloccarsi v. rifl. (pres. mi blōcco) zaustaviti se:
il motore si è bloccato motor se je zaustavil - bocciare
A) v. tr. (pres. bōccio)
1. zavrniti, ne sprejeti:
bocciare una legge zavrniti zakon
2. pog. vreči (na izpitu):
l'hanno bocciato e dovrà ripetere l'anno vrgli so ga na izpitu in moral bo ponavljati letnik
3. šport zbijati (pri balinanju)
B) v. intr.
1. avto pog. karambolirati, zaleteti se, trčiti
2. šport zbijati (pri balinanju) - bollire
A) v. intr. (pres. bollo)
1. vreti, zavreti:
l'acqua bolle a cento gradi voda vre pri sto stopinjah
avere il sangue che bolle pren. biti vročekrven
2. ekst. kuhati se:
sapere quello che bolle in pentola pren. vedeti, kaj se skrivaj kuha, pripravlja
lasciar bollire qcn. nel suo brodo prepustiti koga samemu sebi
3. pren. kuhati se, kipeti:
in questa stanza si bolle v tej sobi se skuhaš od vročine
bollire di rabbia kipeti od jeze
B) v. tr. kuhati (v vreli vodi), vreti kaj - bonaerense
A) agg. geogr. ki se nanaša na Buenos Aires
B) m, f geogr. prebivalec (-lka) Buenos Airesa - boriarsi v. rifl. (pres. mi bōrio) bahati se, hvalisati se, biti nadut:
boriarsi di qcs. bahati se s čim - brado agg.
1. neukročen, divji, ki se prosto pase
2. ki se nanaša na prosto pašo (za rejo živine)
3. pren., ekst. surov, primitiven, neciviliziran:
vivere allo stato brado živeti necivilizirano - brancolare v. intr. (pres. brancolo)
1. tavati (tipaje):
brancolare nell'oscurità tavati, tipati v temi
2. pren. gibati se, ravnati, delovati negotovo - bridgistico agg. (m pl. -ci) ki se nanaša na bridž:
torneo bridgistico turnir v bridžu - brigare v. intr. (pres. brigo)
1. spletkariti, intrigirati:
sta brigando per ottenere quella carica spletkari, da bi prišel na ta položaj
2. knjižno gnati se, prizadevati si - brillante
A) agg.
1. bleščeč, sijoč, sijajen, iskreč se:
cristallo brillante bleščeč kristal
occhi brillanti come stelle kot zvezde sijoče oči
2. ekst. živ, živahen:
un verde brillante živo zelena barva
3. sijajen, bleščeč, briljanten; svetel; duhovit, iskriv, prefinjen, izbran, eleganten:
oratore brillante sijajen govornik
conversazione brillante duhovit, iskriv pogovor
risultato brillante sijajen uspeh
un brillante futuro svetla prihodnost
4. kozmet.
acqua brillante briljantina
B) m
1. briljant
2. briljantni prstan:
il brillante di fidanzamento briljantni zaročni prstan
3. gled. (igralec živahnih in veselih vlog v 19. stoletju) - brillare1
A) v. intr. (pres. brillo)
1. bleščati, svetiti se, lesketati se, sijati
2. pren. blesteti, briljirati:
brillare per l'assenza šalj. vzbujati pozornost s svojo odsotnostjo
3. vžgati se, eksplodirati (mina)
B) v. tr. razstreliti:
brillare cariche di esplosivo razstreliti naboje eksploziva - broncopolmonare agg. bronhopljučen, nanašajoč se na dihala, dihalen:
affezione broncopolmonare bolezen dihal - bruciare
A) v. tr. (pres. brucio)
1. kuriti, žgati, zažgati:
bruciare la legna kuriti drva
bruciare la camicia col ferro da stiro z likalnikom zažgati srajco
bruciare la carne, la salsa prismoditi meso, omako
bruciarsi il dito, la lingua opeči si prst, jezik
2. pren.
bruciare le cervella prestreliti glavo, ubiti s strelom v glavo
bruciare la scuola špricati šolo
bruciare il paglione, il pagliaio požreti besedo, ne držati obljube; oditi, ne da bi plačal
bruciare le tappe pohiteti
bruciare i ponti porušiti mostove, prekiniti stike
bruciarsi i vascelli alle spalle podreti vse mostove
bruciarsi le ali osmoditi si perutnice, opeči se; odžagati si vejo
3. ožgati, načeti, izjedati:
bruciare una ferita pog. izžigati rano
il gelo ha bruciato i grmogli zmrzal je ožgala poganjke
4. pren. žgati; vneti, vnemati:
lo brucia l'ambizione razvnemajo ga ambicije
5. pokuriti, hitro porabiti, izčrpati, zapraviti:
bruciare le proprie forze izčrpati moči
bruciare gli avversari šport dotolči nasprotnike
B) v. intr.
1. goreti, žgati, smoditi se:
il bosco brucia ancora gozd še vedno gori
l'arrosto sta bruciando pečenka se smodi
bruciare di febbre goreti, žareti od vročine
2. peči, žgati (tudi pren.):
gli brucia la gola peče ga v grlu
bruciare dalla sete umirati od žeje
l'insulto gli brucia ancora žalitev ga še vedno žge
3. pren. goreti:
bruciare di amore, di vergogna goreti od ljubezni, od sramu
C) ➞ bruciarsi v. rifl. (pres. mi brucio)
1. opeči se
2. zgoreti
3. pren. opeči se, doživeti neuspeh, propasti, kompromitirati se:
nella politica ormai s'è bruciato kot politik je propadel - bubbolare v. intr. (pres. bubbolo)
1. bobneti, hrumeti, šumeti
2. ekst. godrnjati
3. drgetati, tresti se:
bubbolare di freddo, di paura drgetati od mraza, od strahu