Franja

Zadetki iskanja

  • frutta f (pl. -ta, -te)

    1. sadje:
    frutta secca suho sadje
    succhi di frutta sadni sokovi
    frutta di stagione sezonsko sadje

    2. kulin. sadje (kot poobedek):
    essere alla frutta biti pri koncu obeda
    giungere alla frutta pren. priti pozno, priti na koncu
  • fuggire

    A) v. intr. (pres. fuggo) pobegniti, bežati; zbežati, ubežati, uiti (tudi pren.):
    fuggire dalle mani dei nemici pobegniti iz sovražnikovih krempljev
    fuggire all'impazzata bežati kot nor
    fuggire di galera uiti iz zapora
    fuggire di casa pobegniti z doma
    a scappa e fuggi na pete na glavo, na vrat na nos
    come fuggono gli anni kako leta bežijo

    B) v. tr. izogniti se, izmikati se:
    fuggire i pericoli izogibati se nevarnostim
    fuggire la fatica izmikati se naporom
  • fulminare

    A) v. tr. (pres. fulmino)

    1. zadeti, oplaziti, udariti s strelo:
    fulminare qcn con uno sguardo, con un'occhiata pren. koga ošiniti s pogledom
    Iddio mi fulmini! naj me strela!

    2. ubiti (z elektriko, strelom):
    la corrente ad alta tensione lo fulminò sul colpo visokonapetostni tok ga je ubil na mestu
    fulminare una maledizione contro qcn. pren. koga prekleti
    fulminare in rete šport zadeti gol z močnim strelom

    B) v. intr. impers. bliskati se:
    tuonò e fulminò tutta la notte vso noč je grmelo in se bliskalo
  • fulmine m

    1. blisk, strela (tudi pren.):
    piombare addosso come un fulmine pren. planiti kot blisk (na koga, na kaj)
    fulmine a ciel sereno pren. strela z jasnega
    colpo di fulmine pren. ljubezen na prvi pogled

    2. bes, jeza:
    tirarsi addosso i fulmini del padrone nakopati si gospodarjevo jezo
  • funerale

    A) m pogreb (zlasti pl.):
    i funerali si svolgeranno a spese dello stato pogreb bo na državne stroške
    faccia, viso da funerale pren. potrt obraz
    essere un funerale pren. držati se kot na pogrebu
    la festa fu un funerale pren. na zabavi je bilo kot na pogrebu

    B) agg. knjižno mrtvaški, pogreben
  • funestare v. tr. (pres. funēsto) hudo prizadeti, užalostiti, potreti:
    regione funestata dal terremoto področje, ki ga je hudo prizadel potres
    la gara è stata funestata da un incidente na tekmi je prišlo do nesreče
  • funzione f

    1. funkcija, delo, opravilo, dolžnost:
    funzioni amministrative, direttive upravne, vodilne funkcije
    funzione respiratoria, digestiva dihalna, prebavna funkcija
    fu investito della funzione di primo segretario imenovan je bil na mesto prvega sekretarja
    fare la funzione di qcn. opravljati funkcijo nekoga, nadomeščati koga
    il facente funzione vršilec dolžnosti

    2. mat. funkcija

    3.
    in funzione di odvisno od:
    l'aumento della contingenza è in funzione dell'aumento del costo della vita zvišanje draginjskega dodatka je odvisno od rasti življenjskih stroškov

    4. pren. vloga, naloga, namen:
    sono attività che hanno una precisa funzione sociale, politica e culturale te dejavnosti imajo povsem določeno družbeno, politično in kulturno vlogo

    5. relig. verski obred; ceremonija, slavnost:
    le funzioni domenicali nedeljski obredi

    6. pog. opravilo, opravek:
    una funzione noiosa dolgočasno opravilo
  • fuōco

    A) m (pl. -chi)

    1. ogenj:
    accendere il fuoco zakuriti
    soffocare il fuoco ugasniti ogenj
    cuocere la carne a fuoco lento peči meso na šibkem ognju
    fuoco vivo močen ogenj
    mettere un cibo a fuoco dati kuhati, pristaviti jed na ogenj
    fare fuoco zakuriti, naložiti na ogenj
    legna da fuoco drva za kurjavo
    prender fuoco vneti se; pren. razvneti se, razburiti se, razjeziti se
    dar fuoco a qcs. zažgati, podtakniti ogenj
    fuoco di paglia pren. kratkotrajno čustvo, strast
    fuoco di artificio, artificiale ognjemet
    a fuoco toplo:
    lavorare il metallo a fuoco toplo obdelovati kovino
    bollare a fuoco qcn. pren. koga ožigosati
    il fuoco cova sotto la cenere pren. pod pepelom tli žerjavica
    mettere la mano sul fuoco per qcn. o qcs. dati za koga ali kaj roko v ogenj
    buttarsi nel fuoco per qcn. pren. iti za koga v ogenj; iti za koga po kostanj v žerjavico
    parole di fuoco pren. težke, grozilne besede
    fare fuoco e fiamme pren. bruhati ogenj in žveplo
    farsi, diventare di fuoco močno zardeti
    scherzare col fuoco pren. igrati se z ognjem
    mettere troppa carne al fuoco pren. začeti preveč stvari hkrati
    fuoco di S. Elmo elektr. Elijev ogenj
    fuoco eterno pren. večni ogenj

    2. požar:
    vigili del fuoco gasilci
    al fuoco! al fuoco! inter. gori! gori!
    mettere a ferro e fuoco opustošiti z ognjem in mečem

    3. grmada:
    gli eretici furono condannati al fuoco krivoverci so bili obsojeni na grmado

    4. ogenj, strel, streljanje:
    un nutrito fuoco di fucileria močno puškarjenje, streljanje pušk
    fuoco incrociato navzkrižni ogenj
    cessare il fuoco ustaviti ogenj
    riaprire il fuoco ponovno začeti streljati
    arma da fuoco strelno orožje
    bocca da fuoco artilerijsko orožje, top
    fare fuoco ustreliti, streljati
    battesimo del fuoco ognjeni krst
    andare al fuoco iti v boj

    5. pren. ogenj, žar, vnema, strast:
    un uomo tutto fuoco ognjevit človek
    stuzzicare il fuoco podžigati ogenj, strast
    soffiare sul fuoco pren. pihati v ogenj, razpihovati strast
    versare acqua sul fuoco pren. pogasiti ogenj navdušenja
    far fuoco navdušiti, razvneti
    avere il fuoco addosso biti poln ognja

    6. fiz. gorišče, fokus:
    mettere a fuoco foto izostriti sliko (tudi pren.)

    B) inter.
    fuoco! ogenj!
  • furia f

    1. bes, jeza:
    andare su tutte le furie pobesneti

    2. sila, silovitost, naval:
    la furia della passione sila, naval strasti
    furia di popolo ljudski nemir, razburjenost množic
    a furia di od samega, zaradi stalnega, od silnega:
    a furia di visite, lettere od samega obiskovanja, dopisovanja
    a furia di chiedere, di insistere od stalnega povpraševanja, od samega vztrajanja

    3. furija, razburljiv človek:
    mi aggredì come una furia napadel me je kot furija

    4. pren. furija, naglica:
    aveva furia di andarsene zelo se mu je mudilo
    in fretta e furia na vrat na nos
    lavorare di furia delati v naglici in nepremišljeno
  • fúš (-a) m pog. lavoro nero; lavoro sommerso, abusivo:
    delati na fuš lavorare abusivamente
  • gabbia f

    1. kletka (tudi pren.):
    gabbia di canarini kletka za kanarčke
    gabbia di matti pren. nora hiša

    2. pren. ječa, zapor:
    mettere in gabbia vtakniti v luknjo

    3. ograjeni prostor (za obtoženca na sodišču)

    4. koš:
    gabbia toracica prsni koš

    5. navt. košno jadro
    PREGOVORI: meglio uccel di bosco che uccel di gabbia preg. rajši ptiček na veji kot ptiček v zlati kletki
  • gàd (-áda) m

    1. zool. vipera comune (Vipera aspis); ekst. vipera, serpente, serpe:
    gledati se kot dva gada guardarsi in cagnesco
    pren. gojiti, rediti gada na prsih scaldare una serpe in seno
    zool. navadni gad marasso (Vipera berus)

    2. pog. pren. (podjeten človek) vecchia volpe, uomo pieno di risorse
  • galéja (-e) f

    1. navt. galea:
    benečanska, genovska galeja galea veneziana, genovese
    obsoditi koga na galejo condannare uno alla galea; infliggere a uno la pena della galea

    2. pren. (velik predmet, nerodno vozilo) carrozzone, trespolo
  • galla f

    1. mehurček:
    noce di galla šiška

    2. pren. zelo lahka oseba ali stvar:
    pesa quanto una galla lahek je kot peresce

    3.
    a galla na površini:
    stare a galla plavati na površju
    tenersi a galla pren. obdržati se na površju
    venire a galla pren. priti na dan, na površje
    rimanere a galla pren. vedno izplavati
  • gallina f zool. kokoš:
    gallina da uova jajčarica, kokoš nesnica
    gallina da carne kokoš za zakol
    gallina faraona pegatka
    cervello di gallina pren. kurja pamet
    latte di gallina šodo; pren. ptičje mleko
    zampe di gallina krace, čačke, nečitljiva pisava
    andare a letto con le galline pren. hoditi s kurami spat
    PREGOVORI: gallina vecchia fa buon brodo preg. stara kokoš, dobra juha
    meglio un uovo oggi che una gallina domani preg. bolje vrabec v roki kot golob na strehi
  • galoppata f

    1. galopiranje, dirjanje; dir

    2. hiter tek (zlasti na atletskih tekmovanjih):
    giunse al traguardo dopo una faticosa galoppata na cilj je prišel po hitrem in napornem teku

    3. pren. garanje, garaško delo, garaški napor:
    il viaggio è stato una vera galoppata potovanje je bilo pravo garaštvo
  • gamba f

    1. anat. noga:
    le gambe del cavallo konjske noge
    raddrizzare le gambe ai cani pren. zamorca prati, hoteti doseči nemogoče
    avere buona gamba pren. biti dober hodec, biti dober v nogah
    avere gamba a qcs. biti nadarjen, pripraven za kaj
    rimettersi in gamba okrevati; pren. opomoči si, postaviti se na noge
    essere in gamba biti čil, pren. biti sposoben, dober v čem:
    un medico in gamba dober zdravnik
    fare il passo secondo la gamba pren. ravnati se po svojih sposobnostih
    distendere, tirare le gambe pren. umreti
    darsela a gambe popihati jo, odnesti pete
    andare a gambe all'aria pasti vznak; pren. propasti
    mettersi la strada fra le gambe vzeti pot pod noge
    mettersi le gambe in capo, in collo oddirjati
    cavare le gambe poceni, srečno se izmazati
    prendere qcs. sotto gamba površno, lahkomiselno se lotiti česa
    starsene con la coda fra le gambe biti kot polit cucek (biti potrt, osramočen, razočaran)
    ha due gambe stupende ima čudovite noge

    2. noga (predmeta):
    le gambe del letto posteljne noge

    3. hlačnica

    4. pokončna črta
  • gancio m (pl. -ci)

    1. kavelj, kljuka:
    sospendere il prosciutto a un gancio obesiti pršut na kavelj
    gancio di traino avto vlečni kavelj, kljuka
    gancio di trazione železn. vlečni kavelj

    2. šport kroše (boks)

    3. pren. brezobzirnež, lopov
  • garganēlla f
    bere a garganella piti na dušek, zlivati vase, nalivati se
  • garrire v. intr. (pres. garrisco)

    1. cvrketati, ščebetati:
    le rondini garriscono nel cielo lastovke ščebetajo na nebu

    2. knjižno plapolati