Franja

Zadetki iskanja

  • ptíč (-a) m

    1. uccello:
    ptiči čivkajo gli uccelli cinguettano, cantano
    lov. ptiče vabiti s piščaljo pispolare
    biti vesel kot ptič essere contento come una pasqua
    živeti kot ptič na veji vivere libero, spensierato
    divji, domači ptiči uccelli selvatici, domestici
    močvirski, vodni ptiči uccelli palustri, acquatici
    ptiči pevci uccelli canori
    kralj ptičev il re degli uccelli, l'aquila

    2. pren. (tič) furbacchione, volpone:
    čuden ptič un tipo strano, strambo
    nočni ptič nottambulo
    ne ptič ne miš né carne né pesce
    ptič letalec uccello nidifugo
    biti gol kot ptič essere povero in canna
    PREGOVORI:
    enaki ptiči skupaj letijo ogni simile ama il suo simile
  • ptíčji (-a -e) adj. di uccello, degli uccelli, per uccelli; avicolo, aviario:
    ptičje gnezdo nido di uccello
    ptičje petje canto degli uccelli
    ptičja krma becchime
    pren. samo ptičjega mleka jim še manjka non gli manca che il latte di gallina
    pren. biti ptičje pameti avere il cervello di gallina
    bot. ptičja dresen poligono, correggiola, centinodia (Polygonum aviculare)
    vet. ptičja golša ingluvie; pog. gozzo
    bot. ptičja grašica veccia, erba galletta (Lathyrus pratensis)
    ptičja hišica voliera; casetta, mangiatoia per uccelli
    ptičja kletka uccelliera
    ptičja perspektiva prospettiva a volo di uccello
    anat., zool. ptičja trtica codrione
    ptičji glas verso (degli uccelli)
    bot. ptičji ključek timelea (Thymelea passerina)
    lov. ptičji lim vischio
    ptičji lov uccellagione
    ptičji svet avifauna
    lov. ptičje lepilo pania
    lov. ptičje lovišče uccellaia
    bot. ptičje mleko ornitogalo, latte di gallina (Ornithogalum)
    ptičje strašilo spaventapasseri
    bot. ptičje zelišče terzanella, mordigallina (Anagallis arvensis)
  • punto

    A) m

    1. mat. točka:
    punto di contatto dotikališče
    punti cardinali strani neba
    punto di fuga konvergentna točka
    punto morto mrtva točka (tudi pren.);
    punto di orientamento orientacijska točka
    punto di riferimento referenčna točka; pren. orientacijska točka
    punto di vista pren. gledišče, vidik, zorni kot
    punto zero ničelna točka (pri nuklearni eksploziji)
    di punto in bianco pren. iznenada, nepričakovano, kar na lepem
    cogliere nel punto pren. zadeti bistvo (problema)
    essere, trovarsi a un punto morto pren. biti, znajti se na mrtvi točki

    2. navt. lega, položaj:
    fare il punto določiti lego
    fare il punto su una questione pren. natančno določiti, opredeliti vprašanje

    3. pika:
    due punti dvopičje
    punto e virgola podpičje
    punto esclamativo klicaj
    punto interrogativo vprašaj
    punti di sospensione, sospensivi tropičje
    fare punto pren. prenehati
    mettere i punti sulle i pren. postaviti piko na i

    4.
    punto cieco anat. slepa pega
    punto lacrimale anat. solzna pika
    punto nero anat. pog. ogrc, komedo; pren. črna pika; slaba stran

    5. točka, mesto:
    punto iniziale začetna točka; pren. izhodišče
    punto di ritrovo shajališče
    punto di vendita trgov. prodajna točka, prodajno mesto

    6. mesto, odlomek; ekst. točka:
    commentare un punto della Divina Commedia tolmačiti, komentirati odlomek iz Božanske komedije
    trattare punto per punto podrobno kaj obravnavati
    venire al punto priti do, lotiti se ključnega vprašanja
    questo è il punto v tem je bistvo, v tem je težava

    7. trenutek, hip:
    arrivare a buon punto priti o pravem času
    essere sul punto di nameravati, pripravljati se, da
    a mezzogiorno in punto točno opoldne
    in punto di morte tik pred smrtjo

    8. rok, stopnja, točka:
    essere a buon punto pren. lepo napredovati
    mettere a punto una macchina, un dispositivo naravnati, nastaviti stroj, napravo
    mettere a punto un problema pren. natančno izpostaviti problem
    punto di cottura trenutek, ko je kaj skuhano
    a che punto siamo? do kam smo prišli? kako napreduje stvar?
    fino a un certo punto do neke meje, nekako
    di tutto punto popolnoma

    9. točka, ocena:
    dare dei punti a qcn. pren. koga v čem prekašati
    essere promosso con il massimo dei punti napredovati z najboljšimi ocenami, z najvišjim številom točk
    vittoria ai punti zmaga po točkah

    10. obrt vbod:
    punto a croce križni vbod
    punto erba stebelni vbod
    punto smerlo robni vbod
    punto metallico kovinska spojka
    dare un punto na hitro zašiti

    11. med. šiv:
    mettere, togliere i punti zašiti, sneti šive

    12. fiz. točka:
    punto critico kritična točka
    punto di ebollizione vrelišče
    punto di fusione tališče
    punto di gelo zmrzišče
    punto di infiammabilità vnetišče

    13. glasba pika

    14.
    punto tipografico tipografska točka

    15. hist. punca, čistinski žig

    B) agg. toskansko nikakršen, noben:
    non ha punta voglia di studiare ni mu do učenja

    C) avv. (za nikalnicami) prav nič, nikakor ne, še zdaleč ne:
    non sono punto stanco prav nič nisem utrujen
    né punto né poco kratko in malo ne
  • púška (-e) f fucile; moschetto, schioppo:
    nameriti puško puntare il fucile
    sprožiti puško sparare, premere il grilletto (del fucile)
    biti oborožen s puško essere armato di fucile
    lovska puška fucile da caccia
    puška dvocevka doppietta
    (vojaška) puška fucile
    avtomatska puška moschetto automatico
    malokalibrska puška fucile di piccolo calibro
    strojna puška mitragliatrice
    šport. puška na šibre flobert, fucile a pallini, a pallettoni
    podvodna puška fucile subacqueo
    fiz. elektronska puška acceleratore di elettroni
    voj. nož na puško (povelje) baionett-arm!
    voj. puško k nogi piedarm!
    voj. puško na rame spallarm!
    pren. vreči puško v koruzo abbandonare la lotta, desistere
    pren. prijeti, zgrabiti za puško ribellarsi, sollevarsi in armi
    pren. umreti s puško v roki morire combattendo
  • putrefazione f

    1. gnitje:
    andare in putrefazione gniti
    essere in avanzato stato di putrefazione biti že hudo gnil

    2. pren. propad, moralno razsulo
  • puzza f smrad:
    avere la puzza sotto il naso vihati nos, biti ošaben
  • qualificato agg.

    1. kakovosten (tudi ekst.):
    ambiente qualificato visoka družba

    2. izučen, usposobljen, ustrezen, kvalificiran:
    operaio qualificato kvalificirani delavec
    essere qualificato per qcs. biti usposobljen za kaj
  • quarto

    A) agg. četrti:
    due alla quarta mat. dve na četrto potenco
    la quarta elementare šol. četrti razred osnovne šole
    la quarta dimensione četrta dimenzija, čas
    il quarto potere sedma sila, novinarstvo
    il quarto mondo polit. tretji svet
    quarta malattia med. četrta bolezen

    B) m

    1. četrtina
    primo, ultimo quarto astr. prvi, zadnji lunin krajec

    2. četrtinka, četrt litra; četrt kilograma:
    cappotto tre quarti, un tre quarti obl. tričetrtinski plašč
    un quarto d'ora, un quarto četrt ure

    3. ekst. trenutek:
    avere il proprio quarto d'ora di notorietà doživeti svojih pet minut, svoj trenutek slave
    passare un brutto quarto d'ora pren. biti v težavah, v škripcih
    quarto d'ora accademico akademska četrt (ure)
    quarti di finale šport četrtfinale

    4. tisk kvart, četverka:
    in quarto v kvart formatu

    5.
    quarti di nobiltà plemeniti predniki

    6. navt. štiriurno dežurstvo
  • quattrino m

    1. novčič, belič

    2. malo denarja:
    ballare sopra un quattrino pren. delovati, ravnati previdno, spretno
    far ballare qcn. sopra un quattrino pren. koga držati na uzdi
    non avere il becco d'un quattrino biti brez beliča
    non valere un quattrino ne veljati nič, biti brez vrednosti

    3.
    quattrini pl. denar:
    senza quattrini reven, siromašen
    fior di quattrini pren. veliko denarja, debeli denarci
    buttare i quattrini razmetavati denar
    costare fior di quattrini veliko stati
    far quattrini veliko zaslužiti
    tirare al quattrino biti lakomen na denar
  • quattro

    A) agg.

    1. štiri:
    le quattro stagioni štirje letni časi
    i quattro punti cardinali štiri strani neba
    pezzo a quattro mani glasba štiriročna skladba
    tetto a quattro acque gradb. štirikapna streha
    avere quattro occhi šalj. nositi naočnike
    chiuso fra quattro mura, pareti zaprt med štirimi stenami
    gridare qcs. ai quattro venti kaj razglasiti, obesiti na veliki zvon
    parlare a quattr'occhi govoriti na štiri oči

    2. četrti:
    vengo il quattro giugno pridem četrtega junija
    oggi ne abbiamo quattro danes smo četrtega

    3. ekst. malo, nekaj:
    abito qui, a quattro passi stanujem tu blizu
    quattro gatti pren. slabš. zelo malo ljudi
    fare quattro chiacchere poklepetati
    fare quattro salti malo po domače zaplesati
    sudare quattro camicie pren. garati kot črna živina, pošteno se namučiti

    B) m, f štiri:
    le quattro štiri (ura)
    tiro a quattro četverovprega
    quattro con, quattro senza šport četverec s krmarjem, brez krmarja
    dirne quattro a qcn. koga pošteno okregati
    essere vero come due e due fanno quattro biti zanesljivo res
    fare il diavolo a quattro zganjati vik in krik; narediti sceno, ostro reagirati
    fare le scale a quattro ekst. hitro iti po stopnicah
    farsi in quattro pren. garati kot črna živina; močno si prizadevati, potruditi se
  • quērcia f (pl. -ce)

    1. bot. hrast (Quercus robur)
    quercia da sughero (sughera) plutec (Quercus suber)
    quercia dei tintori (quercitrone) barvilni hrast (Quercus tinctoria)
    quercia marina mehurjasta haluga, morski loč (Fucus vesciculosus)
    essere una quercia pren. biti korenina

    2. hrastovina
  • questione f

    1. problem, vprašanje:
    risolvere una questione rešiti vprašanje
    la questione meridionale problem (italijanskega) juga

    2. spor, sporno vprašanje; pravda:
    questione bizantina pren. dlakocepstvo
    questione di lana caprina pren. pravda o oslovi senci
    questione pendente pren. odprto, nerešeno vprašanje
    il caso in questione sporna zadeva
    il nodo della questione bistvo spora, problema
    comporre la questione rešiti sporno zadevo
    essere ancora in questione ne biti še rešeno

    3. prepir; ekst. pravda:
    avere una questione con qcn. spreti, prepirati se s kom
    sono in questione per l'eredità pravdajo se za dediščino
  • rába (-e) f uso, impiego; funzione; ekst. utenza:
    navodila za rabo slovarja istruzioni per l'uso del vocabolario
    za zunanjo rabo per uso esterno
    predmeti za vsakdanjo rabo oggetti di uso quotidiano
    biti v rabi essere in uso, in funzione, funzionare; essere in vigore (legge)
    biti za rabo essere utilizzabile
    pren. fant ni za nobeno rabo è un disutilaccio
    gnojilo prihaja v rabo l'uso del concime si diffonde
    lingv. brezosebna raba glagolov uso impersonale del verbo
    lingv. prenesena raba izraza uso figurato del termine
    prirediti knjigo za šolsko rabo adattare un libro a scopi didattici
    raba (uporabljanje)
    cest utenza stradale
  • raccomandare

    A) v. tr. (pres. raccomando)

    1. priporočiti, priporočati:
    raccomandare l'anima a Dio pren. umirati, biti na smrtni postelji

    2. pritrditi (na), privezati, privezovati

    3. priporočiti, priporočati; zabičati (tudi absol.):
    non parlare, mi raccomando! nobenega govorjenja, lepo prosim!

    B) ➞ raccomandarsi v. rifl. (pres. mi raccomando) priporočiti, priporočati se; rotiti:
    raccomandarsi alle proprie gambe popihati jo
    raccomandarsi da sé ne potrebovati priporočil
    raccomandarsi al buon senso računati na trezno presojo
  • radice f

    1. bot. korenina, koren:
    radici avventizie adventivne, nadomestne korenine
    cuffia della radice koreninska čepica
    radice dolce sladki koren (Glycyrrhiza glabra)
    radice di S. Apollonia (iperico) janževka, krvavec, zvonec (Hypericum perforatum)
    mettere radici pren. pognati korenine
    mettere radici in un luogo pognati korenine v nekem kraju
    vedere l'erba dalla parte delle radici biti mrtev, biti pokopan

    2. korenina, zobna korenina

    3. ekst. podnožje:
    radice di una montagna podnožje gore

    4. jezik koren

    5. mat.
    radice di un numero koren, radikal:
    radice quadrata, cubica kvadratni, kubični koren

    6. pren. izvor, začetek
  • radovéden (-dna -o) adj. curioso; knjiž. occhiuto; pejor. ficcanaso, indiscreto, petulante, importuno; (v pov. rabi)
    biti radoveden essere curioso (di sapere)
    radoveden sem, kako se bo končalo sono curioso di sapere come andrà a finire
  • ragazza f

    1. dekle, deklica, najstnica; hčerka

    2. mlada ženska:
    una ragazza d'oro, una perla di ragazza pren. pravi biser (dekle)
    rimanere ragazza biti neporočena
    ragazza allegra evfemistično lahkoživka
    ragazza squillo dekle na klic
    ragazza di vita evfemistično prostitutka, vlačuga

    3. pog. punca, dekle, zaročenka:
    avere la ragazza imeti punco
  • ragno

    A) m zool. pajek:
    ragno palombaro (argironeta) srebrni, vodni pajek (Argyroneta aquatica)
    ragno rosso žametna pršica (Trombidium holosericeum)
    ragno di Volterra (malmignatta) malminjat (Latrodectes tredecimguttaus)
    tela di ragno pren. jalov posel, jalovo prizadevanje
    non cavare un ragno da un buco pren. v ničemer ne uspeti, ne biti za nobeno rabo

    B) agg. invar.
    pesce ragno (trachino) zool. morski zmaj (Trachinus draco)
    uomo ragno cirkuški akrobat, človek iz gume
  • ráma (-e) f

    1. anat. spalla; omero:
    dvigniti, povesiti rame alzare, abbassare le spalle
    potrepljati po ramah dare una pacca sulle spalle
    ima široke rame ha buoni omeri, ha spalle robuste
    na ramah a spalla
    na ramo, čez ramo a tracolla
    skomigniti z ramami stringersi nelle spalle
    pren. ne segati do rame komu non arrivare alle caviglie di qcn.
    vreči skrb čez ramo gettarsi le preoccupazioni dietro le spalle
    pren. dvigniti koga na rame portare qcn. sulle spalle
    pren. pasti komu na rame ricadere sulle spalle di qcn.
    prevzeti odgovornost za kaj na svoje rame assumersi la responsabilità di qcs.
    biti z ramo ob rami essere pari, uguali
    bojevati se z ramo ob rami combattere spalla a spalla

    2. alp., obl. spalla
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    grad. stopniščna rama rampa di scale
    voj. na ramo! spall'arm!
  • ramazza f

    1. groba metla:
    essere di ramazza voj. žarg. biti zadolžen za pometanje

    2. voj. žarg. pometač