Franja

Zadetki iskanja

  • píhati (-am) | píhniti (-em) imperf., perf.

    1. intr. soffiare:
    zunaj piha fuori soffia
    pihati v ogenj soffiare sul fuoco
    pihati vročo juho soffiare sul brodo caldo
    pihati od jeze soffiare, sbuffare di rabbia

    2. tr. muz. suonare (uno strumento a fiato)

    3. tr. obrt.
    pihati steklo soffiare il vetro
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    pren. vedeti, od kod veter piha capire il vento che tira
    zdaj piha za nas ugoden veter le circostanze ci sono propizie, abbiamo il vento in poppa
    z nastopom novega šefa je začel pihati nov veter col nuovo capo tira un'altra aria
    voznik je moral pihati il conducente ha dovuto soffiare nell'etilometro
    pihati dekletu, pihati komu na dušo fare la corte alla ragazza, cercar di conquistare qcn.
    po gadje pihati soffiare dalla rabbia
    pog. ta ga pa pihne proprio una cannonata
    pihniti jo čez mejo scappare oltre confine
    pihniti na nekoga besede non tener conto delle parole di uno
  • Pilát (-a) m bibl. Pilato:
    pren. hoditi od Poncija do Pilata andare da Ponzio a Pilato, da Erode a Pilato
    umiti si roke (kot Pilat) lavarsene le mani (come Pilato)
  • pirováti (-újem) imperf.

    1. banchettare:
    pren. kdaj boste pirovali? a quando le nozze?

    2. ekst. festeggiare, celebrare
  • píti (píjem) imperf.

    1. bere:
    piti čaj, kavo, vino bere il tè, il caffè, il vino
    hlastno piti bere avidamente
    piti počasi bere lentamente, centellinare
    piti čez mero strabere
    piti na dušek, po malem bere a garganella, sorseggiare
    piti kot goba, krava, žolna bere come una spugna
    piti na zdravje bere, brindare alla salute

    2. (uživati alkoholne pijače) bere; pren.
    piti na žive in mrtve bere a più non posso

    3. pren. ammirare, godere; attingere:
    pil je lepoto polj godeva la bellezza della campagna
    iz njenih besed je pil tolažbo traeva consolazione dalle sue parole

    4. pren. assorbire, esaurire:
    neprestano delo mu pije moči il continuo lavoro esaurisce le sue forze

    5. (vsrkavati) assorbire:
    goba pije la spugna assorbe
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    piti besede z odprtimi usti ascoltare attentamente, pendere dalle labbra di, bere le parole di
    pren. piti komu kri succhiare il sangue a qcn.
    piti kaj z materinim mlekom succhiare col latte materno
    piti iz čaše modrosti, učenosti farsi, diventare saggio, erudito
    ne vedeti, kdo pije in kdo plača gestire male, in modo sconclusionato
    piti na medvedovo kožo, čeprav je medved še v gozdu vendere la pelle dell'orso prima d'averlo ucciso
  • piuma

    A) f

    1. pero; ekst. pren. krilo, perut:
    leggero come una piuma lahek kot pero
    le piume del desiderio krila poželenja

    2. puh:
    ha messo le prime piume zrasla mu je prva brada

    B) agg. invar. šport
    peso piuma peresna kategorija

    C) m invar. šport peresna kategorija
  • piva f glasba duda:
    tornarsene con le pive nel sacco pren. vrniti se razočaran, z dolgim nosom
  • plámen (-éna) m fiamma, vampa, vampata (tudi ekst.); fuoco:
    plameni ližejo, objemajo streho le fiamme lambiscono, avvolgono il tetto
    plamen je zajel hišo la casa è in fiamme
    pren. v njenem srcu gori plamen ljubezni il suo cuore arde d'amore
    idila je bila samo kratkotrajen plamen l'idillio è stato solo una fiammata
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    teh. nevtralni, oksidativni plamen fiamma ossidativa
    voj. metalec plamena lanciafiamme
    acetilenski, oksidirni plamen fiamma ossiacetilenica, ossidrica
    plamen pri strelu vampa di bocca
  • plamenéti (-ím) imperf.

    1. fiammeggiare, divampare (tudi pren.):
    lica ji plamenijo od zadrege le guance divampano dall'imbarazzo

    2. ardere (tudi pren.):
    v srcu je plamenelo sovraštvo il cuore ardeva di odio
  • planíti (-em) perf.

    1. precipitarsi, avventarsi, piombare, scattare, sussultare, erompere, prorompere; sobbalzare; saltare su:
    planiti v sobo precipitarsi nella stanza
    planiti pokonci saltare, balzare in piedi
    solze so ji planile iz oči dai suoi occhi sgorgarono le lacrime
    tega nisem jaz naredil, je planil questo non l'ho fatto io, rimbeccò prontamente
    ob žalitvi je planil al sentire l'offesa montò in collera

    2. pren.
    planiti v jok, v smeh scoppiare a piangere, a ridere; prorompere in lacrime, in una risata

    3. (napasti) assaltare, attaccare

    4. (ogenj) avvampare; pren.
    rdečica ji je planila v obraz avvampò nel viso di rossore

    5. investire:
    vanj je planil veter fu investito da una raffica di vento

    6. gettarsi:
    planiti po plenu gettarsi sul bottino
    planila mu je okrog vratu gli si gettò al collo
  • plánka (-e) f pog.

    1. (deska) asse, tavola

    2. pl. planke steccato:
    pren. skakati čez planke correre la cavallina, mettere le corna
    pren. videti travo rasti in slišati planke žvižgati vedere e sentire cose impossibili

    3. pl. planke žarg. šport. lato, banda (della pista)
  • plávati (-am) imperf.

    1. nuotare:
    plavati dvesto metrov nuotare i duecento metri

    2. navigare; ekst. correre, volare, vagare, errare; diffondersi:
    v daljavi plava jadrnica in lontananza naviga un veliero
    po nebu plavajo oblaki le nubi corrono per il cielo
    pogled mu plava po vrhovih il suo sguardo vaga sulle cime montane
    zvonjenje plava čez dolino il suono delle campane si spande per la valle

    3. nuotare, galleggiare:
    les na vodi plava il legno galleggia sull'acqua

    4. pren.
    plavati v blaženosti, veselju gongolare
    plavati v denarju, v izobilju avere soldi a palate, nuotare, sguazzare nell'abbondanza
    plavati v solzah essere in lacrime
    plavati v maščobi nuotare nel grasso

    5. pren. confondersi, impappinarsi
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    avtomobil plava l'auto slitta
    pren. plavati v krvi nuotare nel sangue
    pren. plavati proti toku andare controcorrente
    pren. plavati v oblakih avere la testa fra le nuvole
    šport. plavati kravl, metuljček nuotare crawl, a farfalla
  • pléča (pléč) n pl. anat. spalla, spalle; omero; pren. schiena
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    pren. prevzeti odgovornost na svoja pleča assumersi le responsabilità
    imeti jih devetdeset na plečih avere novant'anni (sul groppone)
    ostati na plečih restare a carico, dover curarsene
  • plésati (pléšem) imperf. ➞ zaplesati

    1. danzare, ballare:
    plesati kolo ballare la carola
    plesati polko, valček ballare un liscio, ballare una polka, un valzer

    2. pren. muoversi (con grazia), correre, danzare:
    prsti plešejo po tipkah le dita corrono per la tastatura
    sence plešejo po stenah ombre danzano sulla parete

    3. pren. traballare; sbandare, slittare:
    avtomobil je začel plesati po cesti l'auto prese a sbandare per la strada

    4. pog. pren. (biti ohlapen) ballare:
    obleka kar pleše na njem, tako je shujšal il vestito gli balla addosso, tanto è dimagrito
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    črke mu plešejo pred očmi le lettere gli ballano davanti agli occhi
    moški plešejo okrog nje kakor vešče okoli luči i maschi le girano attorno come falene attorno alla luce
    plesati, kakor nekdo gode fare secondo la volontà di qcn.
    PREGOVORI:
    kadar mačke ni doma, miši plešejo quando non c'è la gatta i topi ballano
  • plêsti (plêtem)

    A) imperf.

    1. lavorare a maglia, sferruzzare; agucchiare:
    plesti nogavice fare la calza

    2. intrecciare, intessere; tessere:
    plesti vence intrecciare ghirlande
    plesti kite fare le trecce
    plesti košare intrecciare cesti
    plesti s slamo impagliare
    pren. plesti hvalnice komu tessere le lodi di qcn.

    3. pren. tramare, ordire:
    plesti zaroto tramare una congiura

    4. pren. inventare:
    plesti laži inventare menzogne
    plesti besede o parlare, discorrere di

    5. pren. macchinare, creare

    B) plêsti se (plêtem se) imperf. refl.

    1. girare; manifestarsi, apparire

    2. diffondersi:
    čudne govorice se pletejo o dogodku sul fatto si diffondono strane dicerie

    3. pren. accadere, succedere
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    govorica se mu plete farfuglia, si impappina
    govor se je pletel o si parlò, si discorse di
    vprašanje, ki se je dolgo pletlo po njegovih možganih un problema che lo aveva assillato a lungo
    plesti se s kom avere rapporti (intimi) con qcn.
  • pljúča (pljúč) n pl. anat. polmoni; vet. coratella:
    med. kaverna v pljučih caverna polmonare
    zadihati s polnimi pljuči respirare a pieni polmoni
    med. vitalna kapaciteta pljuč capacità vitale
    med. osluškovanje pljuč auscultazione dei polmoni
    med. železna pljuča polmone d'acciaio
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    gozdovi so pljuča pokrajine le foreste sono i polmoni del paese
    izhropsti pljuča sputare i polmoni
    zavpiti na vsa pljuča gridare a tutta forza
  • pljúniti (-em) | pljúvati (-am) perf., imperf. sputare, sputacchiare (tudi pren.):
    pljuvati na sputare addosso a, su, in faccia a
    pljuvati kri sputare sangue
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    pljuniti na svojo čast sputare sul proprio onore
    pljuniti komu v obraz sputare in faccia a qcn.
    pljuniti komu denar sgraffignare il portafoglio a qcn.
    pljuniti na moralo, na spodobnost fregarsene della morale, della decenza
    pljuniti v roke rimboccarsi le maniche
    pljuvati v lastno skledo sputare nel piatto da cui si mangia, darsi la zappa sui piedi
  • pločevína (-e) f lamiera, latta:
    obdelovati, pocinkati pločevino lavorare, zincare la lamiera
    aluminijasta, bakrena, cinkova pločevina lamiera di alluminio, di rame, di zinco
    pren. ceste so bile zatrpane s pločevino le strade erano intasate dalle auto
    metal. dekapirati, galvanizirati, lamelirati pločevino decapare, galvanizzare, laminare la lamiera
    bela, črna pločevina lamiera zincata, lamiera nera
    valovita pločevina lamiera ondulata
  • plôšča (-e) f

    1. lastra, piastra; pannello; tavola; teh. quadro:
    kovinska, marmorna, steklena plošča lastra metallica, di marmo, di vetro
    nagrobna plošča lastra tombale, lapide
    mizna plošča piano della tavola
    fotografska plošča lastra (fotografica)
    brzokuhalna plošča piastra a riscaldamento rapido
    (grelna) plošča kuhalnika piastra del fornello
    steklokeramična plošča piano di cottura in vetroceramica
    les. iverna plošča pannello di masonite
    les. panelna, vezana plošča pannello truciolare, pannello di compensato
    avt. armaturna plošča cruscotto
    tisk. cinkova plošča lastra di zinco per offset
    ledena plošča lastra di ghiaccio
    elektr. akumulatorska plošča piastra di accumulatore
    teh. razdelilna, komandna, instrumentna plošča quadro di distribuzione, di manovra, portastrumenti
    hist. dvanajstere plošče le dodici tavole
    bibl. plošče božjih zapovedi le tavole della legge
    igre plošča za damo damiere
    elektr. plošča za stičnike morsettiera
    fot. ploščo izpostaviti svetlobi impressionare la lastra (fotografica)

    2.
    gramofonska plošča disco grammofonico, fonografico
    velika plošča (disco) long play, (disco a) 33 giri
    mala plošča (disco a) 45 giri

    3. grad. piastra di cemento armato

    4. gastr. piatto:
    ribja plošča piatto di pesce

    5. zool.
    navadna plošča passera di mare (Pleuronectes platessa)
  • plót (-a) m steccato, recinto, cinta; siepe; (okoli vrta) chiudenda; ingraticciata:
    lesti čez plot arrampicarsi sullo steccato
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    držati se svojih nazorov kot pijanec plota essere incrollabile, fermo nei propri principi; essere inflessibile, rigido
    pren. imeti kaj za plotom nascondere qcs.
    pren. ne videti preko svojega plota non vedere al di là del naso
    pren. skakati čez plot essere infedele, correre la cavallina, mettere le corna
  • pò | po

    A) adv.

    1. (per) ciascuno:
    v sobah prenočuje po pet ljudi dormono in cinque per stanza
    vsak otrok je dobil po eno darilo ogni bambino ha ricevuto un regalo (a testa)

    2. per, ○:
    sprehaja se po ure in ure passeggia ore e ore, per ore e ore
    korakajo po dva in dva marciano in fila a due per due, a due a due

    3. (za izražanje prodajne cene) a, ○:
    jajca so po deset tolarjev le uova sono a dieci talleri, dieci talleri (cadauno)
    inštruira po tritisoč tolarjev dà lezioni private a tremila talleri (l'ora)

    B) po prep. (s tožilnikom)

    I. per, ○:
    poslati po zdravnika chiamare il medico
    skočiti po zdravila andare a prendere le medicine

    2. (s svojilnim zaimkom za izražanje hotenja, volje) secondo me, te, lui, ecc., come me, te, lui ecc., a modo mio, tuo, suo ecc.

    3. (za izražanje načina, kako dejanje poteka) come, alla maniera di:
    po božje častiti venerare come Dio, come un dio
    po bratovsko deliti spartire come fratelli, fraternamente
    skrbeti za koga po očetovsko curare qcn. paternamente

    II. (z mestnikom)

    1. (za izražanje premikanja, stanja) per:
    hoditi po gozdu andare per il bosco
    ptice skačejo po vejah gli uccelli saltellano per i rami, di ramo in ramo

    2. (za izražanje usmerjenega premikanja) per:
    stopati po cesti andare per la strada
    plezati po vrvi arrampicarsi per la fune

    3. (za izražanje premikanja z določenim namenom) ○:
    seči po knjigi prendere un libro
    iti po opravkih adempiere impegni
    iti po nakupih andare a comprare, andare a fare spese, fare acquisti, fare lo shopping, fare le compere

    4. (za izražanje usmerjenosti duševne dejavnosti) ○, di:
    povprašati po znancu chiedere notizie del conoscente
    vprašati po imenu chiedere il nome
    potreba po jedi bisogno di mangiare
    pohlep po denarju avidità di denaro
    žalovati po kom piangere qcn.

    5. (za izražanje časa, ki mu sledi dogajanje) dietro; dopo, fra:
    po plačilu dietro pagamento
    po povzetju dietro consegna
    po desetih letih ga spet vidim lo rivedo dopo dieci anni
    po dveh tednih se vrnem torno fra due settimane
    po Divači pride Sežana dopo Divaccia viene Sesana

    6. (za izražanje merila) da, a, secondo:
    spoznati koga po glasu riconoscere qcn. dalla voce
    oblačiti se po modi vestire alla moda
    igrati po notah suonare secondo le note

    7. (za izražanje sredstva) per:
    poslati po pošti spedire per posta

    8. (za izražanje vzroka) per, da:
    po tvoji krivdi per colpa tua
    sloveti po lepoti essere famosi per (la) bellezza

    9. (za izražanje izvora) di, da:
    okus po čokoladi sapore di cioccolato
    smrdeti po žganju puzzare di acquavite
    po očetu ima oči, po materi lase ha gli occhi del padre, i capelli della madre

    10. (za izražanje načina) ○, adm. giusta:
    plaziti se po trebuhu strisciare pancia a terra, carponi
    obsoditi po krivem condannare ingiustamente
    jeziti se po nepotrebnem arrabbiarsi senza bisogno
    po dekretu giusta il decreto

    11. (za izražanje mere) a:
    jemati zdravila po kapljicah prendere le medicine a gocce
    plačevati po kosu pagare al pezzo

    12. (za izražanje cene) a:
    po tovarniški, po znižani ceni a prezzo di fabbrica, a prezzo ridotto
    po čem je vino? a quanto è il vino?
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    pren. kri vpije po maščevanju il sangue chiama vendetta
    J. K., po domače Maček J. K., vulgo Maček
    pren. iti po gobe tirare le cuoia, (za stvar) andare in rovina, andare a monte, andare alla malora
    po mojem to ni prav secondo me, a mio modo di vedere questo non va
    pog. govoriti po naše parlare alla nostra maniera
    priti po slovo venire ad accomiatarsi
    šport. zmagati po točkah vincere ai punti
    vet. krava je po teletu la vacca ha figliato da poco
    po abecednem redu alfabeticamente
    po kronološkem redu in ordine cronologico
    po domače (preprosto) alla buona, sans façon franc.
    po drobcih minutamente
    po dva in dva a due a due
    jur. po hitrem postopku per direttissima
    po krivici immeritatamente
    po lastni ceni a prezzo di costo
    po lovsko (na lovski način) alla cacciatora
    po malem a spizzichi
    po malem delati, šivati, študirati lavoracchiare, cucicchiare, studiacchiare
    po materini strani in linea materna
    teta po materi zia materna
    po mornarsko alla marinara
    po možnosti possibilmente
    po nagnjenosti tendenzialmente
    po nesreči disgraziatamente, malauguratamente
    po običaju tradizionalmente
    (naročiti kaj) po povzetju (ordinare qcs.) contrassegno
    po predpisih normativamente
    po rodu oriundo (adj.)
    Tržačan po rodu oriundo di Trieste
    po sebi razumljivo implicitamente
    po splošnem mnenju a detta di tutti
    (pluti) po toku (navigare) a seconda
    po videzu all'aspetto
    pog. (iti) po vodi (andare) a rotoli
    po vseh štirih carponi
    PREGOVORI:
    po jutru se dan spozna il buon dì si vede dal mattino
    gost je kot riba, po treh dneh smrdi l'ospite è come il pesce, dopo tre giorni puzza