Franja

Zadetki iskanja

  • morálen (-lna -o) adj. morale, etico; moralistico:
    estetske in moralne vrednote i valori estetici e morali
    moralni razkroj rovina morale
    deliti moralne nauke moraleggiare
    moralno zgražanje indignazione moralistica
    moralni kodeks zdravnikov il codice etico, deontologico dei medici
    imeti moralnega mačka provare un senso di colpa
    rel. moralna teologija teologia morale
  • mordà | mórda adv.

    1. forse; quasi:
    morda bi kar šel quasi quasi me ne andrei
    morda bo kaj iz tega, morda nič forse se ne farà qualcosa e forse niente

    2. morda bi (izraža obzirno željo, zapoved)
    morda bi se pomaknili malo naprej e se ci spostassimo un po' più avanti?

    3. (v vprašalnih stavkih izraža vljudnostno prošnjo)
    ali morda še kaj želite? desidera altro?

    4. pren. (v retoričnem vprašanju poudarja nasprotno trditev) forse:
    kdo me bo strahoval? Morda ti, ki te nič ni? e chi mi metterà paura? Forse una mezza cartuccia come te?!
  • moríti (-ím) imperf. ➞ umoriti, pomoriti

    1. uccidere, ammazzare; sterminare; trucidare:
    moriti v vojni uccidere in guerra
    kuga mori kokoši la peste sta sterminando il pollame
    pren. moriti čas ammazzare il tempo

    2. pren. (uničevati, škodovati) danneggiare:
    slana mori rože la brina danneggia i fiori

    3. scocciare, infastidire, stufare:
    pog. ta pa zna moriti è un terribile scocciatore, rompiscatole, un rompi

    4. pren. (povzročati občutek nejevolje) tormentare

    5. nareč. spegnere:
    moriti apno spegnere la calce
  • mórje (-a) n

    1. mare:
    reka se izliva v morje il fiume sfocia nel mare
    pluti po morju navigare
    potovati po suhem in po morju viaggiare per terra e per mare
    potisniti ladjo v morje varare una nave
    gladina, globina morja la superficie, il fondo del mare
    vihar na morju tempesta di mare; uragano
    globoko, plitvo morje mare profondo, basso
    modro morje mare azzurro
    mirno, razburkano, valovito, viharno morje mare calmo, agitato, ondoso, tempestoso
    na odprtem morju in alto mare
    peščeno morje mare di sabbia
    nekdo je padel v morje! uomo in mare!
    geogr. Baltiško, Črno, Jadransko, Sredozemsko morje Mare Baltico, Mar Nero, (Mare) Adriatico, (Mare) Mediterraneo
    Jonsko, Ligursko morje Mar Ionio, Mar Ligure

    2. (morje z obalo kot prostor za oddih) mare:
    bili smo na morju siamo stati al mare, abbiamo fatto le vacanze al mare

    3. (morska voda) mare

    4. (velika količina) mare, torrente; massa; distesa; folla; tosk. buggerio; vulg. fottio:
    preliti morje solz versare un mare, un torrente di lacrime
    žitno morje valovi ondeggia la distesa del grano
    ribiča je vzelo morje il pescatore è affogato
    iti čez morje andare, emigrare oltre oceano
    pren. vodo v morje nositi portare vasi a Samo
    pren. v morje vreči buttare a mare
    pren. utoniti v tujem morju essere assimilato
    zaleči kot kaplja v morju essere una goccia nel mare
    kipenje morja il frangersi delle onde sulla riva
    geol. brahično morje mare salmastroso
    mrtvo morje mare morto
    notranje morje mare interno
    obalno, teritorialno morje mare costiero, territoriale
    odprto, obrežno morje mare aperto, litoraneo
    morje ljudi un fottio di gente
    PREGOVORI:
    hvali morje, a drži se brega loda il mare e rimani a terra; loda il monte e tienti al piano
  • mormorare

    A) v. intr. (pres. mormoro)

    1. šušteti; šumeti, šumljati; žuboreti

    2. mrmrati, šepetati, šušljati

    3. mrmrati, opravljati:
    il paese è piccolo, la gente mormora pren. majhen, opravljiv kraj

    B) v. tr. mrmrati, šepetati
  • mosca

    A) f

    1. zool. hišna muha (Musca domestica):
    mosca del carbonchio hlevska muha (Stomoxy calcitrans)
    mosca della carne mesarska muha (Sarcophaga carnaria)
    mosca cavallina (ippobosca) konjska muha (Hippobosca equina)
    mosca del formaggio sirovka (Piophila casei)
    mosca tse-tse muha ce-ce, glosina, muha spalne bolezni (Glossina palpalis)

    2.
    essere raro come le mosche bianche pren. biti bela vrana; biti zelo redek
    fare di una mosca un elefante pren. delati iz muhe slona
    morire come le mosche pren. cepati kot muhe
    non farebbe male a una mosca pren. še muhi ne bi storil hudega
    restare con un pugno di mosche pren. ostati praznih rok
    saltare la mosca al naso pren. vznejevoljiti se, ujeziti se
    mosca!, zitto e mosca! tiho!, tišina!

    3. pren. tečnež, nadležnež:
    mosca cocchiera postavljač, samozvani šef

    4. kozmet. (lepotna) muha

    5. rib. muha

    6.
    mosca cieca igre slepe miši
    PREGOVORI: in bocca chiusa non entran mosche preg. kdor molči, ga glava ne boli
    non si può avere il miele senza le mosche preg. na med muhe letajo

    B) agg. invar. šport mušje kategorije

    C) m invar. šport atlet mušje kategorije
  • mostra f

    1. razkazovanje:
    mettere in mostra razkazovati
    mettersi in mostra razkazovati se

    2. videz, hlinjenje:
    far mostra di hliniti
    la sua bravura è solo una mostra njegova sposobnost je le navidezna

    3. razstava; ekst. razstavišče:
    mostra campionaria vzorčna razstava

    4. trgov. izložba

    5. trgov. vzorec

    6. vratni okvir

    7. obl. (mostrina) našiv

    8. številčnica (na uri)
  • motivíran (-a -o) adj. motivato:
    uboj je motiviran z nizkotnimi nagibi l'omicidio è motivato da istinti ignobili
  • motivo m

    1. razlog, vzrok:
    è assente per motivi di salute odsoten je iz zdravstvenih razlogov
    per questo motivo zato
    motivo per cui zaradi česar
    senza motivo nerazumljivo, brez pravega razloga
    dar motivo povzročiti, sprožiti

    2. glasba motiv:
    motivo conduttore vodilni motiv

    3. umet. motiv
  • mózeg (-zga) m

    1. anat. midollo:
    hrbtni, kostni mozeg midollo spinale, midollo delle ossa
    lobanjski mozeg cervello
    mozgi midollame
    pren. ta človek je mozeg organizacije l'uomo è il cervello dell'organizzazione

    2. pog.
    do mozga completamente
    izčrpan do mozga completamente esausto
    pren. trpljenje mu je počasi izpilo mozeg le sofferenze lo portarono a un esaurimento totale
    žvižg je šel skozi mozeg un fischio penetrante
  • móž (-á) m

    1. marito:
    dober, hud, nezvest marito buono, cattivo, infedele
    rajni mož il defunto marito
    zakonski mož coniuge

    2. uomo:
    mož petdesetih let un uomo sulla cinquantina
    mož sivih las un uomo canuto

    3. (dorasel moški kot nosilec dolžnosti, poklica):
    vodilni možje dirigenti
    volilni možje elettori
    veliki možje i grandi (di una nazione)
    črni možje becchini
    občinski možje assessori; impiegati del comune
    možje zakona i tutori della legge, i poliziotti

    4. pren. (moški kot nosilec odločnosti, poguma) uomo:
    bodi mož in ne cmera comportati da uomo, non da piagnucolone
    ali smo možje ali nismo siamo uomini o caporali
    on je figa mož (figamož) è un vigliacco

    5. voj. (vojak brez čina) uomo:
    bataljon se je boril do zadnjega moža il battaglione si battè fino all'ultimo uomo

    6. (pri žrebanju s kovancem) testa:
    metati cifra mož fare a testa e croce
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    pren. biti mož beseda essere uomo di parola
    biti mož dejanj essere uomo d'azione
    biti vsi kot en mož essere tutti come un sol uomo
    stati mož pri možu stare stretti come acciughe
    igre črni mož guardie e ladri
    etn. divji mož babau
    gastr. krompirjev mož patate (pressate) con fagioli e ciccioli
    etn. povodni mož genio dell'acqua
    slamnati mož spauracchio (tudi ekst.)
    snežni mož pupazzo di neve
    meteor. ledeni možje gelo di maggio
  • móžen (-žna -o) adj. (mogoč) possibile, eventuale, virtuale:
    on je možen zmagovalec è lui il virtuale vincitore
    publ. možen izhod, možen razvoj dogodkov scenario
    možna razlika tolleranza
  • možgáni (-ov) m pl.

    1. cervello, pl. pren. cervelli; pl. f cervella (možganska snov):
    velikost možganov grandezza, dimensione del cervello
    vnetje, zgradba možganov infiammazione, struttura del cervello
    anat. mali možgani cervelletto, cerebello
    anat. srednji možgani mesencefalo
    anat. veliki možgani cervello, encefalo
    med. mehčanje možganov encefalomalacia
    pretres možganov commozione cerebrale
    telečji možgani cervello di vitello

    2. pren. (kot središče človekovega razumskega in zavestnega življenja) cervello, mente:
    misel mu je šinila skozi možgane un pensiero gli balenò nella mente
    plod bolnih možganov frutto di un cervello impazzito

    3. pren. (vodilni ljudje; inteligenca) cervello:
    možgani gibanja, tolpe il cervello del movimento, della banda
    beg možganov (iz države) fuga dei cervelli

    4. inform.
    elektronski možgani (računalnik) cervello elettronico, elaboratore elettronico
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    možgani se mu kisajo, mehčajo ha il cervello rammollito, nei calcagni
    možgani so mu začeli hitro delovati il cervello ha cominciato a funzionare rapidamente
    danes mu je udarilo v možgane oggi non è in grado di ragionare
    iron. v njegovih možganih se je prižgala lučka ha finalmente capito
    napenjati možgane spremere le meningi
    rahljati komu možgane insegnare a qcn. a ragionare
    pobrskati po možganih cercare di ricordare
    imeti konjske možgane avere un cervello di gallina
    ne imeti lastnih možganov non pensare con la propria testa
  • móžno adv.

    1. (v povedni rabi) (mogoče) possibile:
    z brezglavostjo ni možno ničesar doseči con la storditaggine non è possibile combinare niente

    2. (v medmetni rabi izraža zadržano pritrjevanje) forse, può darsi
  • mrák (-a) m

    1. crepuscolo, buio:
    mrak se dela imbrunisce
    prvi, pozni mrak crepuscolo, buio fondo, pesto
    jutranji mrak albeggiare, alba
    večerni mrak crepuscolo
    proti mraku verso sera
    delal je dolgo v mrak lavorò fino a notte tarda

    2. buio, oscurità; nebbia:
    mrak nevednosti la nebbia dell'ignoranza

    3. pren. abbattimento, scoraggiamento, depressione

    4. oscurantismo; notte:
    srednjeveški mrak i secoli bui, la notte del Medioevo
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    mrak mu je izginil z obraza dal suo volto scomparve l'impressione di tristezza, di scoraggiamento
    pren. pred oči mu je stopil mrak perse i sensi, svenne, si sentì mancare
    vse to je že zagrnil mrak tutto è ormai coperto dall'oblio
    bloditi v mraku essere in errore; vivere nell'ignoranza
    rib. loviti ob mrakih pescare nelle notti senza luna
    pren. duševni mrak ottenebrazione della mente, mente ottenebrata
  • mŕkati (-am) | mŕkniti (-em) imperf., perf.

    1. offuscarsi, oscurarsi (tudi pren.):
    mesec je mrkal la luna si stava offuscando
    njegova slava je mrknila la sua fama si è offuscata

    2. (ugašati, ugasniti; izginiti, izginjati) sparire, svanire; dileguarsi; eclissarsi:
    po večerji je mrknil dopo la cena si è dileguato, eclissato

    3. (postati, postajati mrk, nerazpoložen) oscurarsi (in volto), diventare di malumore;
    mrkniti z očmi po čem guardare qcs. di sfuggita, sottecchi
  • mŕtev (-tva -o)

    A) adj.

    1. (ki je umrl, odmrl) morto:
    pasti, zgruditi se mrtev na tla stramazzare morto a terra
    na mestu mrtev morto stecchito (sul colpo)
    mrtvo listje foglie morte

    2. (ki ni sposoben opravljati svojo funkcijo) morto:
    mrtve slepčeve oči gli occhi morti del cieco

    3. (ki je brez značilnih živih bitij, rastlin, živali, brez vozil, brez kake dejavnosti) morto:
    Mars je mrtev planet Marte è un pianeta morto
    reka je mrtva il fiume è morto (senza pesci)
    v tem času so ceste najbolj mrtve in questo periodo le strade sono proprio deserte
    mrtva sezona stagione morta, bassa

    4. (ki ne izraža veliko čustev, volje) smorto:
    mrtev pogled uno sguardo smorto

    5. pren. (ki ne zbuja več zanimanja, ki se več ne uporablja) morto:
    politično mrtev človek un uomo politicamente morto
    mrtve besede parole morte, disusate

    6. pren. (tog, neživljenjski) morto:
    živa in mrtva narava la natura viva e la natura morta

    8. mrtva točka pren. punto morto:
    biti pri čem na mrtvi točki essere a un punto morto

    9. voj.
    mrtvi kot, mrtvi prostor angolo, spazio morto
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    aer. spuščati se v mrtvem letu planare
    šport. priti na cilj v mrtvem teku raggiungere il traguardo contemporaneamente
    ostati mrtva črka restare lettera morta
    biti na mrtvi straži stare sulla breccia
    biti mrtva veja essere un ramo secco
    pehati se na (vse) mrtve viže sfiancarsi dalla fatica
    biti ves mrtev od utrujenosti essere stanco morto
    pog. biti mrtev na kaj essere avido, ingordo di qcs.
    biti napol mrtev essere mezzo morto
    biti bolj mrtev kot živ essere più morto che vivo
    teh. mrtva lega punto morto
    igre mrtva karta carta morta
    vet. mrtva kost sopraosso
    bot. mrtva kopriva lamio (Lamium)
    mrtva prst (mrtvica) sottosuolo
    jur. mrtva roka manomorta
    voj. mrtva straža avamposto, sentinella perduta
    trg. pog. mrtva teža peso lordo, morto
    šport. mrtva žoga palla morta
    mrtvi inventar macchinari morti, inutillizati
    lingv. mrtvi jezik lingua morta
    mrtvi rokav acqua morta
    žel. mrtvi tir binario morto
    med. mrtvi zob dente morto
    klinično mrtev človek uomo clinicamente morto
    mrtvo cepivo vaccino morto
    mrtvo morje mare morto

    B) mrtvi (-a -o) m, f, n
    ni bilo videti ne živega ne mrtvega non si vedeva anima viva
    kričati, tepsti na žive in mrtve gridare, picchiare come un ossesso
    pokopati mrtve seppellire i morti
    napiti se do mrtvega prendere una solenne sbronza
    pretepsti koga do mrtvega ammazzare uno a bastonate
    razglasiti koga za mrtvega dichiarare morto qcn.
    na mrtvo si prizadevati mettercela tutta
    rel. Kristus je vstal od mrtvih Cristo è risorto dai morti
  • mŕzel (-zla -o) adj.

    1. freddo; gelido; knjiž. frigido, algido;
    mrzel dan giornata fredda
    ledeno mrzla voda acqua gelida
    mrzel veter vento freddo
    mrzla prha doccia fredda
    postreči z mrzlimi jedmi servire piatti freddi

    2. (ki je nenaklonjen, odklonilen) freddo, ostile:
    mrzel sprejem accoglienza fredda

    3. (čustveno hladen) freddo:
    mrzla logika fredda logica

    4. (neprijeten, tesnoben) angoscioso, penoso:
    mrzel strah paura angosciosa
    mrzla slutnja angoscioso presentimento
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    biti mrzle krvi essere insensibile, avere il sangue freddo
    samo poskusi me udariti, pa boš mrzel prova a toccarmi e t'ammazzo
    biti mrzel na otip essere freddo al tatto
    meteor. mrzla fronta fronte freddo
    lov. mrzla sled traccia fredda
    nareč. mrzla žlahta lontana parentela
    med. mrzli obkladek impacco freddo
    mrzli stric cugino materno, paterno
    meteor. mrzli val ondata di aria fredda
  • múčiti (-im)

    A) imperf.

    1. torturare, seviziare:
    hist. mučiti na kolesu arrotare

    2. pren. tormentare, martoriare, affliggere

    3. (povzročati duševno ali telesno trpljenje) tormentare, crucciare, assillare, angustiare, travagliare:
    mučijo ga dvomi è assillato dai dubbi
    muči ga radovednost lo cruccia la curiosità
    pren. ves večer je mučil harmoniko per tutta la sera strapazzò la fisarmonica

    B) múčiti se (-im se) imperf. refl.

    1. tormentarsi, affliggersi

    2. sforzarsi, affaticarsi

    3. faticare, durare fatica; penare:
    sama se muči z otroki in gospodinjstvom da sola alleva i bambini e manda avanti la casa
  • múčno adv.

    1. penosamente; faticosamente; lento, lentamente:
    čas se je mučno vlekel il tempo scorreva lento

    2. biti mučno (v povedni rabi) disturbare, essere penoso; dispiacere, urtare:
    mučno je govoriti o teh stvareh è penoso parlare di queste cose
    mučno mu je bilo, ko so ga vsi gledali lo urtava, gli dispiaceva che tutti lo guardassero