Franja

Zadetki iskanja

  • pobírati (-am) | pobráti (-bêrem)

    A) imperf., perf.

    1. raccogliere, cogliere; prendere, togliere:
    pobirati krompir raccogliere le patate
    pobrati s tal raccogliere da terra
    pren. pobirati kostanj iz žerjavice togliere le castagne dal fuoco
    pobirati kmetom živino prendere il bestiame ai contadini
    pren. pobirati plodove svojega truda cogliere il frutto dei propri sforzi

    2. raccogliere; fare incetta, raccolta; riscuotere:
    pobirati papir fare raccolta della carta (straccia)
    pobirati prostovoljne prispevke fare una colletta
    pobirati davke riscuotere le tasse

    3. pren. mietere, far deperire, uccidere, stroncare, distruggere, divorare:
    epidemija, ki je pobrala tudi najkrepkejše ljudi un'epidemia che mietè anche i più forti
    jetika jo pobira va deperendo per la tisi

    4. žarg. (dosegati, doseči) conquistare:
    pobirati uspeh za uspehom conquistare un successo dopo l'altro

    5.
    pobirati jo andare, camminare veloce, andarsene
    pobrati jo andarsene, battersela

    6. pog. (porabiti, zasesti) occupare:
    omare poberejo preveč prostora gli armadi occupano troppo spazio

    7. pren. (vzeti za moža, ženo) prendere:
    zakaj bi morala pobrati prav njega? e perché dovrei prendere proprio lui?
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    misliš, da denar na cesti pobiram credi che i soldi mi caschino dal cielo?
    pren. pobirati drobtine raccogliere le briciole
    pren. pobirati ostanke za drugim contentarsi dei rimasugli altrui
    pren. pobirati samo smetano vivere come un pascià, passarsela bene
    sonce pobira sneg il sole scioglie la neve
    pren. pobirati svoje ude in kosti alzarsi a fatica
    pren. taki možje se ne pobirajo za vsakim plotom di uomini così ce n'è ormai pochi
    obrt. pobirati, pobrati petlje raccogliere le maglie
    med. pobrati šive po operaciji togliere i punti dopo l'operazione
    pren. če boš še tako pil, te bo kmalu hudič pobral se non la smetti di bere, creperai presto
    pren. vse bo vrag pobral andrà tutto in malora
    pren. gora je spet pobrala dvoje življenj la montagna ha mietuto due nuove vittime
    umakni se, drugače boš še katero pobral togliti dai piedi, se no rischi di buscarle
    pren. besede je pobral s tvojih ust le parole le ha sentite da te
    pren. noč ga je pobrala sparì nella notte
    pren. pobrati k vojakom arruolare
    pren. pobrati melodijo ricordare la melodia
    pren. pobrati rokavico raccogliere il guanto di sfida
    pren. pobrati pete battersela, alzare i tacchi
    pren. pobrati šila in kopita far fagotto e andarsene
    pobirati klasje spigolare
    pobirati kokone sbozzolare
    pobirati kokone z vej sfrascare
    pobirati prispevke questuare

    B) pobírati se (-am se) | pobráti se (-bérem se) imperf., perf. refl.

    1. alzarsi, rizzarsi

    2. (oditi) andarsene, togliersi di torno

    3. pog. riprendersi
  • počási adv.

    1. lentamente

    2. pian piano, adagio (tudi muz. );
    počasi mi bo tvojega govorjenja zadosti le tue chiacchiere finiranno con lo stancarmi
    le počasi (andiamo) piano, con prudenza
    počasi goreča peč parigina
    metal. počasi hladiti (kovino) raddolcire (un metallo)
    počasi in dolgočasno peti cantilenare
    počasi peči crogiolare
    počasi jesti pilluccare
    gastr. počasi pražiti soffriggere
    počasi vreti subbollire
    PREGOVORI:
    hiti počasi festina lente lat.
    počasi se daleč pride chi va piano, va sano e va lontano
  • pogrézati (-am) | pogrézniti (-em)

    A) imperf., perf.

    1. affondare, immergere; calare;
    pogrezniti vedro v vodnjak calare il secchio nel pozzo

    2. (poglabljati) approfondire; scavare

    3. pren. cullare, far sprofondare:
    glasba ga pogreza v spanje la musica lo fa sprofondare nel sonno

    4. pren. spingere, portare:
    pogrezati v obup spingere alla disperazione

    B) pogrézati se (-am se) | pogrézniti se (-em se) imperf., perf. refl.

    1. sprofondare, cedere; affondare:
    hiša se je začela pogrezati la casa ha cominciato a sprofondare
    pogrezniti se v blato affondare nel fango
    pren. pogrezniti se v pregrehe affondare nei vizi
    zemljišče se je pogreznilo il terreno ha ceduto

    2. pren. immergersi, sprofondarsi:
    pogrezniti (zatopiti se)
    v branje sprofondare nella lettura
    pogrezniti se v spanje immergersi nel sonno
    sonce se že pogreza v morje il sole sta già tramontando (all'orizzonte) nel mare
    gospodarstvo se vedno bolj pogreza l'economia va in rovina
    izginil je, kot bi se v zemljo pogreznil sparì come l'avesse inghiottito la terra
    najraje bi se pogreznil sto klafter globoko avrei voluto sprofondare dalla vergogna
  • polníti (-im) imperf. ➞ napolniti riempire, colmare; caricare; imbottire; gastr. farcire:
    polniti kozarce riempire i bicchieri
    polniti puško, top caricare il fucile, il cannone
    gastr. polniti paprike farcire, riempire i peperoni
    pren. polniti glavo s predsodki empire la testa di pregiudizi
    polniti ušesa s čenčami riempire, assordare le orecchie di pettegolezzi
    polniti ampule, steklenice infialare, imbottigliare
    pren. film, ki polni blagajne un film di cassetta
    pren. polniti sode brez dna pestare l'acqua nel mortaio
    novica, ki polni stolpce časopisov una notizia sensazionale, che riempie le pagine dei giornali, uno scoop
    angl. izdelek, ki polni žepe trgovcem un prodotto che si vende bene, che va a ruba
    elektr. polniti akumulator (ri)caricare la batteria, l'accumulatore
  • ponòs (-ôsa) m orgoglio, fierezza; alterezza, supponenza; lustro, gloria:
    ranjen ponos orgoglio ferito
    s ponosom kaže na svojo preteklost va fiero del proprio passato
    on je ponos našega mesta è una gloria cittadina
  • popláva (-e) f

    1. innondazione, straripamento, alluvione, piena:
    poplava se širi, se umika la piena si va allargando, sta rientrando

    2. pren. (množina) diluvio, profluvio, marea
  • posébej adv.

    1. a parte, separatamente:
    takso je treba posebej plačati la tassa va pagata a parte
    cvetlice daje vsako posebej v vazo mette i fiori nel vaso uno per uno

    2. particolarmente, in specie, in modo speciale:
    posebno se zahvaljujem za prisrčen sprejem vorrei ringraziare particolarmente per la cordiale accoglienza
  • posédati (-am) | posésti (-sédem)

    A) imperf., perf., intr.

    1. starsene seduti, sedere; frequentare, andare a, in:
    ob večerih poseda v gostilni la sera va in osteria

    2. mettersi seduti, sedersi

    3. tr. mettere seduti, far sedere

    B) posédati se (-am se) | posésti se (-sédem se) imperf., perf., refl. cedere, assestarsi
  • potékati (-am) imperf.

    1. (približevati se koncu) passare; scadere, spirare, stare per finire:
    dopust že poteka le vacanze stanno per finire
    poteka rok za prijavo sta per scadere il termine per l'inoltro della domanda

    2. andare, passare, attraversare, estendersi, svilupparsi (lungo):
    državna meja poteka v bližini naselja il confine di stato passa in prossimità dell'abitato

    3. svolgersi, essere in corso, avere luogo; procedere, andare:
    v družbi potekajo velike spremembe in seno alla società sono in corso profondi mutamenti
    vse poteka po načrtu tutto va secondo i piani
  • pràv

    A) adv.

    1. bene, correttamente:
    tako bo vse prav così va bene
    meni je prav per me va bene

    2. proprio, affatto; bene, molto; davvero, veramente:
    kruh je prav dober il pane è proprio buono, è ottimo
    prav sramotno se je vedel si è comportato proprio scandalosamente
    prav on je to storil l'ha fatto proprio lui

    3. (v nikalnih stavkih izraža omejitev) proprio:
    dekle ni prav lepo, je pa prijazno la ragazza non è proprio bella, in compenso è gentile

    4. (v medmetni rabi) bene, be':
    prav, pa pojdem be', andiamo
    prav, kakor hočeš bene, come vuoi tu
    si končal? Prav hai finito? Bene

    5. (kot okrepitev negacije) affatto, punto:
    prav nič se mi ne spi non ho affatto sonno
    prav nič nisem utrujen non sono punto stanco
    ne razumeti prav nič non capire un'acca

    6. (kot okrepitev pridevnika ali prislova)
    prav nobeden nessunissimo
    prav počasi lemme lemme pog.
    prav rad volentieri
    prav tako altresì, idem lat.
    prav tam ibidem
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    vse, kar je prav vi è una misura in tutte le cose; su, non esageriamo; est modus in rebus
    lat. obleka mu je čisto prav il vestito gli sta a pennello
    nekaj mu ni prav qualcosa non gli va; direi che non sta bene
    prav ti je! ti sta bene!
    ta prav išče, da jo bo skupil va proprio in cerca di guai
    ravno prav si prišel sei venuto proprio a proposito
    pog. to bi mi prav prišlo questo mi servirebbe, mi sarebbe utile
    če se prav spominjam ... se ben ricordo...
    prav treba ti je bilo iti ven dovevi proprio uscire, avresti dovuto startene a casa
    pog. naredi, da bo vse na koncu prav fa' in modo di accontentare tutti
    vse lepo in prav, ampak benissimo, però...
    PREGOVORI:
    čez sedem let vse prav pride impara l'arte e mettila da parte

    B) pràv m inv. ragione:
    biti prepričan v svoj prav essere convinti di aver ragione
    dati prav komu dare ragione a qcn.
    imeti prav aver ragione; essere nel giusto
    prav ima, da ha ragione di, fa bene a
    nimaš prav, da ga grajaš hai torto a rimproverarlo
    obrniti rokavico na prav voltare il guanto sul dritto
  • práviti (-im)

    A) imperf., perf.

    1. dire, raccontare:
    kdo ti je pravil o tem chi te l'ha detto
    praviti šale, zgodbe raccontare barzellette, storie
    kako že pravi pesnik come dice il poeta
    številke pravijo, da imamo izgubo i numeri dicono che siamo in rosso

    2. dire, affermare:
    statistiki pravijo, da število nesreč narašča gli esperti di statistica dicono che il numero degli incidenti aumenta
    rad sem jo imel, ne pravim, da ne le volevo bene, non dico di no

    3. dire, recitare:
    tretji člen pravi l'articolo tre recita
    pregovor pravi il proverbio dice

    4. dire, chiamare:
    ime mu je Jože, pravijo pa mu Dolgolasec il suo nome è Giuseppe ma lo chiamano Capellone
    saj ni, da bi (človek) pravil non è il caso di parlarne
    pravi to komu drugemu questo va' a raccontarlo a un altro
    meni ni treba praviti tega non occorre dirmelo
    ti boš meni pravil, ko še nisi nič naredil e tu sta' zitto che non hai fatto ancora niente
    nekaj mi pravi, nos mi pravi, da qualcosa mi dice che, sento che
    večkrat je pijan, da mački botra pravi è spesso ubriaco al punto da non sapere quello che fa
    PREGOVORI:
    sova sinici glavana pravi il bue dice cornuto all'asino; la padella dice al paiolo: 'Fatti in là che mi tingi.'

    B) práviti se (-i se) perf. impers.

    1. vuol dire, significa:
    jutri, se pravi nikoli domani vuol dire mai
    kaj se to pravi, nima časa cosa vuol dire: non ha tempo

    2. si dice; si chiama:
    dobro se pravi po nemško gut bene in tedesco si dice gut
    vasi se pravi Podgrad il villaggio si chiama Podgrad

    3. cioè, vale a dire:
    Vzhodni Pakistan, se pravi Bangladeš, so prizadele poplave il Pakistan Orientale, vale a dire il Bangladeesh è stato colpito dalle alluvioni
  • pregóvor (-a) m proverbio, adagio, motto; sentenza, paremia:
    preiti v pregovor diventare proverbiale
    star pregovor uči: Počasi se daleč pride un vecchio adagio ammonisce: Chi va piano va sano e va lontano
  • prenapénjati (-am) | prenapéti (-pném)

    A) imperf., perf.

    1. tendere, tirare troppo; forzare troppo, esagerare troppo con:
    prenapenjati vrv tirare troppo la fune
    prenapenjati oči ob preslabi svetlobi forzare gli occhi con una fioca luce
    prenapenjati trening esagerare con l'allenamento, il sovrallenamento
    pren. prenapenjati možgane spremere le meningi, pensare troppo intensamente

    2. pren. esagerare con, gonfiare:
    stvari ne kaže prenapenjati la cosa non va gonfiata

    B) prenapénjati se (-am se) | prenapéti se (-pném se) imperf., perf. refl. sforzarsi troppo, sfiancarsi:
    on se ne bo pri nobenem delu prenapel non è un tipo da sfiancarsi dalla fatica
  • preobílje (-a) n

    1. pren. abbondanza:
    živeti v preobilju vivere nell'abbondanza

    2. eccesso; ridondanza:
    preobilje metafor je v škodo berljivosti pesmi la ridondanza delle metafore va a detrimento di una piena godibilità della poesia

    3. lit.
    (besedno) preobilje pleonasmo
  • prepévati (-am) imperf.

    1. cantare:
    veselo prepevati cantare allegramente
    prepevati kot slavček cantare divinamente, come un usignolo
    prepevati od sreče cantare dalla felicità
    prepevati otroku uspavanke cantare ninne-nanne al bambino
    v borih prepeva veter i pini mormorano al vento
    pren. prepevaj to svoji ženi questo va' a raccontarlo ad altri
    prepevati komu slavo esaltare, magnificare, levare uno ai sette cieli
    prepevati v domačem zboru cantare nel coro locale

    2. cantare (uccelli):
    kosi, murni prepevajo i merli, i grilli cantano
    pren. v teh krajih pogosto prepeva rdeči petelin da queste parti ci sono molti incendi
  • preséči (-séžem) | preségati (-am) perf., imperf. superare, sorpassare, oltrepassare; avanzare; trascendere, eccedere; uscire:
    dnevna temperatura je presegla 30 °C la temperatura giornaliera superò i 30°C
    preseči pristojnosti uscire dalle, eccedere le competenze
    preseči rekord battere il record
    preseči hitrost superare il limite di velocità
    presegati (dvigati se nad)
    povprečje uscire dalla mediocrità
    presegati (prekašati)
    koga v znanju superare, avanzare qcn. in dottrina
    preseči, presegati mero v pitju trascendere, trasmodare nel bere
    to presega vse meje ciò trascende ogni limite, va oltre ogni limite
    ekon. povpraševanje presega ponudbo la domanda supera l'offerta
    filoz. presegati danost trascendere il dato di fatto
  • presnéto

    A) adv. maledettamente; molto:
    presneto slabo mu gre gli va piuttosto male
    presneto mraz je fa un freddo cane

    B) presnéto inter.

    1. (izraža podkrepitev trditve) perbacco, perdinci, perdiana:
    pretepel ga bom, presneto perbacco che gli spacco le ossa

    2. (izraža nejevoljo) mondo ladro, acciderba; boia d'una miseria; capperi; dannazione, maledizione; diamine; j. it. mannaggia

    3. (izraža začudenje, navdušenje) madonna mia, Dio mio; sr. it. ammappete, ammazzalo; star. oibò:
    presneto, kdaj si tako zrasla madonna quanto sei cresciuta
  • prijémati (-am) | prijéti (prímem)

    A) imperf., perf.

    1. pigliare, prendere:
    prijemati s prsti, z rokami prendere con le dita, con le mani
    prijemati s kleščami prendere con le tenaglie

    2. far presa, prendere:
    deska je trhla, zato žeblji ne primejo la tavola è marcia, perciò i chiodi non fanno presa

    3. arrestare, fermare; catturare; pog. beccare:
    prijeli so nevarnega zločinca è stato arrestato un pericoloso criminale

    4. pren. avere; venire; prendere:
    spet me prijema kašelj ho di nuovo attacchi di tosse
    otroka je prijemal spanec il bambino aveva sonno
    kaj te je prijelo ma che (diavolo) ti prende
    prijelo me je, da bi odšel mi venne (la voglia) di andarmene
    prijel ga je obup fu preso dallo sconforto
    v stopalo me je prijel krč ho preso un crampo al piede
    med plavanjem ga je prijel krč mentre nuotava gli è venuto un crampo
    pog. prijeti v hrbtu, v nogi sentire una fitta alla schiena, alla gamba

    5. pren. trattare con severità, con rigore; abbordare, chiedere, intimare; rinfacciare:
    otroka bo treba malo bolj prijeti il bambino va trattato con più severità
    prijel ga je zaradi kraje gli rinfacciò il furto
    primi ga, kje je dobil denar chiedigli dove ha preso i soldi
    kje si hodil tako dolgo, ga je prijela dove sei stato tanto tempo, lo abbordò

    6. žarg. agire:
    po nekaj minutah je injekcija prijela dopo pochi minuti l'iniezione agì

    7. rib. abboccare

    8. pren.
    prijeti za knjigo prendere in mano i libri, cominciare a studiare
    prijeti za delo mettersi al lavoro
    ne prijeti za nobeno delo oziare, starsene con le mani in panciolle
    prijeti za pero mettersi a scrivere, esordire come scrittore
    prijeti za puško imbracciare le armi, iniziare la lotta
    zapuščal je delo, kadar ga je prijela muha abbandonava il lavoro quando aveva i grilli, gli veniva il ticchio
    prijeti vprašanje z nekega stališča affrontare, abbordare il problema da un certo punto di vista
    prijeti koga za besedo prendere qcn. in parola
    pren. prijeti se za glavo restare sbalordito, cascare dalle nuvole; mettersi le mani nei capelli
    prijeti bika za roge prendere il toro per le corna
    prijeti za ušesa tirare le orecchie
    pog. prijeti koga nekam dover andare di corpo
    pog. prijeti na kratko mettere in riga
    lov. prijeti sled trovare la traccia
    PREGOVORI:
    kdor za smolo prime, se osmoli chi va al mulino s'infarina

    B) prijémati se (-am se) | prijéti se (prímem se) imperf., perf. refl.

    1. afferrare, afferrarsi; prendere, prendersi:
    prijeti se matere za krilo afferrarsi alla gonna della madre
    prijeti se za roko prendersi per la mano

    2. aderire; essere aderente, attillato:
    obleka se preveč prime telesa il vestito è troppo aderente

    3. attaccarsi, far presa:
    blato se prime čevljev il fango si attacca alle scarpe
    omet se je dobro prijel l'intonaco ha fatto presa

    4. bot. attecchire, mettere radice:
    rožmarin se težko prime il rosmarino attecchisce male

    5. prijeti se (česa) mettersi a, darsi a:
    prijeti se kakega dela mettersi al lavoro, a lavorare
    prijeti se kmetovanja darsi all'attività agricola; dedicarsi all'agricoltura
    vsaka bolezen se ga prime è incline ad ammalarsi; si ammala spesso, facilmente
    otroka se je prijela gripa il bambino ha preso un'influenza
    vino se ga prijema il vino gli sta dando alla testa
    prijelo se ga je ime Rdečelasec gli dettero il nomignolo di, lo chiamarono il Rosso
    noben nasvet se ga ne prime non sente ragioni
    pog. sonce se je je lepo prijelo ha una bella abbronzatura
    prijeti se vsake bilke aggrapparsi ad ogni fuscello
    pog. njega se rado kaj prime è lesto di mano
    ne vedeti, česa bi se prej prijeli non saper a che santo votarsi
  • primér (-a) m esempio; caso; eventualità:
    ponazoriti pravilo s primeri illustrare la regola con esempi
    na primer per esempio
    načela ne moremo posplošiti na vse primere il principio non va generalizzato a tutti i casi
    pri tej bolezni so smrtni primeri redki i casi mortali di questa malattia sono rari
    v spornih primerih odloča arbitraža nei casi controversi decide l'arbitrato
    prosimo, da takoj poravnate račun, v nasprotnem primeru bomo sodno ukrepali la preghiamo di liquidare sollecitamente le pendenze, in caso contrario ci vedremo costretti ad adire le vie legali
    zavarovati se za primer poškodbe assicurarsi contro l'eventualità di infortuni
    za vsak primer per ogni evenienza
    jur. precedenčni primer precedente
    zavarovalni primer sinistro
    primeri prometnih nesreč una casistica relativa agli incidenti stradali
  • pritíkati (-tíčem) imperf.

    1. appartenere; andare, spettare:
    odškodnina pritiče njemu l'indennizzo va a lui

    2. star. addirsi; confarsi, convenire:
    poslovil se je, kakor pritiče prese commiato come si addice