Franja

Zadetki iskanja

  • adorazione f

    1. relig. čaščenje:
    essere, stare in adorazione davanti a qcn., qcs. pren. koga, kaj zaneseno gledati, občudovati

    2. oboževanje:
    ha un'adorazione per sua madre obožuje mater
  • aēreo

    A) agg.

    1. zračen, iz zraka:
    spazio aereo zračni prostor

    2. lahen, lahek:
    veli aerei lahne tančice

    3. neosnovan, prazen:
    discorsi aerei prazne besede

    4. bot. zračen:
    radici aeree zračne korenine

    5. zračen, letalski:
    navigazione aerea zračna plovba
    linea aerea letalska linija
    flotta aerea letalska flota
    posta aerea letalska pošta
    difesa aerea voj. protiletalska obramba

    B) m

    1. (aeroplano) letalo:
    aereo a elica motorno letalo
    aereo a reazione reaktivno letalo
    aereo supersonico nadzvočno letalo
    aereo civile civilno letalo
    aereo militare vojaško letalo
    aereo da bombardamento bombnik
    aereo da caccia lovsko letalo
    aereo da ricognizione izvidniško letalo
    aereo da turismo športno letalo
    in aereo z letalom
    prendere l'aereo potovati z letalom

    2. radijska antena
  • affrettare

    A) v. tr. (pres. affretto)

    1. pospešiti:
    affrettare il passo pospešiti korak

    2. hiteti, pohiteti:
    affrettare la partenza pohiteti z odhodom

    B) ➞ affrettarsi v. rifl. (pres. mi affretto) pohiteti:
    affrettati se vuoi arrivare in tempo pohiti, če hočeš priti pravočasno
    si affrettò a rispondere pohitel je z odgovorom na pismo
  • aiuto m

    1. pomoč, podpora:
    chiedere, invocare aiuto prositi za pomoč
    correre in aiuto prihiteti na pomoč
    essere di aiuto a qcn. biti komu v pomoč, pomagati komu
    porgere aiuto nuditi pomoč
    venire in aiuto priti na pomoč
    aiuto! inter. na pomoč!

    2. film pomočnik, asistent:
    aiuto regista asistent režije
    aiuto operatore film asistent kamere, pomočnik snemalca

    3. (primarijev, docentov) asistent
  • ala f (pl. ali, knjižno ale)

    1. krilo, perutnica:
    battere le ali leteti
    in un batter d'ali hipoma, v trenutku
    avere le ali ai piedi imeti krila na nogah, zelo hitro teči
    raccogliersi sotto le ali di qcn. zateči se pod okrilje nekoga
    tarpare le ali pren. pristriči peruti
    l'ala del mulino a vento lopata mlina na veter
    l'ala dell'elica krak propelerja
    l'ala del cappello krajec klobuka

    2. letalsko krilo

    3.
    ala di un edificio krilo stavbe

    4. krilo (formacije):
    l'ala destra dell'esercito desno krilo armade
    fare ala a qcn. napraviti komu špalir
    passare tra due fitte ali di popolo iti skozi gost špalir ljudi

    5. šport krilo (zlasti pri nogometu)
  • allegria f veselje, radost:
    vivere in allegria živeti veselo, brezskrbno
    fare allegria a qcn. radostno koga sprejeti
    allegria! juhu!, živijo!
  • alto2

    A) agg.

    1. visok:
    uomo alto e robusto visok in krepek mož
    andare a testa alta pokonci nositi glavo
    avere il morale alto biti pogumen, optimističen
    il sole è alto sull'orizzonte sonce je visoko na obzorju

    2. glasen:
    parlare ad alta voce govoriti glasno

    3. globok, odprt (tudi pren.):
    alto mare odprto morje
    essere in alto mare pren. biti še daleč (od konca, razrešitve)
    alto silenzio globoka tišina
    notte alta trda noč

    4. širok:
    un tessuto alto settanta centimetri sedemdeset centimetrov široko blago

    5. zgoden; pozen:
    alto Medioevo zgodnji srednji vek
    giorno alto pozno dopoldne

    6. visok, zgornji:
    Alta Italia Severna Italija
    l'alto Tevere zgornji tok Tibere

    7. visok (po pomembnosti, zaslugah, funkcijah):
    alta società visoka družba
    alta moda visoka moda
    di alto livello izvrsten, pomemben
    avere un alto concetto di sé imeti dobro mnenje o sebi, visoko se ceniti
    alta stagione glavna sezona

    8. knjižno plemenit, vzvišen:
    alti sentimenti plemenita čustva
    alte parole vznesene besede

    9. težaven, zahteven:
    alta impresa težavna naloga

    10. ekst. visok, velik:
    stipendio alto visoka plača
    alta pressione visok pritisk

    B) m višina:
    gli alti e i bassi pren. srečni in nesrečni trenutki (v življenju)
    guardare dall'alto in basso qcn., qcs. zviška gledati na koga, na kaj
    far cadere una cosa dall'alto pren. napihovati pomembnost česa
    fare alto e basso pren. vedriti in oblačiti

    C) avv.

    1. visoko, gori (tudi pren.):
    volare alto visoko letati
    mirare alto visoko meriti

    2. glasno, rezko:
    parlare alto glasno govoriti

    3.
    in alto visoko, navzgor, kvišku (tudi pren.):
    arrivare in alto visoko se povzpeti
    mani in alto! roke kvišku!
    in alto i cuori! kvišku srca! pogumno!
  • altrettanto

    A) agg. prav toliko:
    c'erano dieci ragazzi e altrettante ragazze bilo je deset fantov in prav toliko deklet

    B) pron. prav tolik, enak:
    Buone feste! - Grazie e altrettanto a voi! Vesele praznike! - Hvala, enako!

    C) avv. enako, prav tako:
    anche gli altri componenti della squadra sono stati altrettanto bravi tudi drugi člani moštva so bili enako dobri
  • ambiēnte m

    1. okolje, ambient:
    l'ambiente naturale naravno okolje
    temperatura ambiente normalna temperatura:
    questo vino si beve a temperatura ambiente to vino se pije pri normalni temperaturi

    2. sredina, okolje:
    l'ambiente della malavita zločinsko okolje

    3. soba, prostor:
    appartamento di quattro ambienti più servizi stanovanje s štirimi sobami in pomožnimi prostori
  • andare*

    A) v. intr. (pres. vado, vō)

    1. iti, odpraviti se; hoditi, potovati:
    andare da Roma a Milano iti iz Rima v Milano
    andare a piedi, in bicicletta, in treno iti peš, s kolesom, z vlakom
    andare a tutta birra pog. dirjati
    andare a passo lento iti počasi
    andare a caccia, a pesca iti na lov, na ribolov
    vai al diavolo! vai all'inferno! pojdi k vragu!
    questa strada va a Roma ta cesta pelje v Rim
    andare a fondo, a picco potopiti se; pren. propasti
    andare al fondo di una questione temeljito pretresti vprašanje, rešiti vprašanje
    andare all'asta, all'incanto iti na dražbo
    andare a nozze pren. kaj zelo rad storiti
    andare alla volta di un luogo odpraviti se kam, nameriti se kam
    andare a fronte alta nositi glavo pokonci
    andare a capo chino iti s sklonjeno glavo
    andare a buon fine končati se uspešno
    andare all'altro mondo, al Creatore, in cielo iti na drugi svet, umreti
    andare a male pokvariti se
    andare a gara tekmovati
    andare a fuoco vneti se, goreti
    andare alle calende greche vleči se v nedogled
    andare a (in) terra pasti; pren. iti po zlu
    andare a rischio tvegati
    andare a vuoto spodleteti, izjaloviti se
    quelle parole andavano a te besede so bile namenjene tebi
    andare a finire končati se, zaključiti se:
    com'è andata a finire? kako se je stvar končala?
    l'auto è andata a finire in un fosso avto je končal v jarku
    andare con i piedi di piombo pren. iti, ravnati previdno
    andare col pensiero a pomisliti na, spomniti se na
    va da se che razume se, da; jasno je, da; iz tega sledi, da
    andare di trotto dirjati
    andare di male in peggio, di bene in meglio iti vse slabše, vse bolje
    andare di traverso, per traverso postaviti se povprek, zatakniti se v grlu (grižljaj); zatakniti se (zadeva); biti zoprn (oseba);
    andare di mezzo biti prizadet, iti za:
    ne va di mezzo il mio buon nome gre za moje dobro ime
    andare d'accordo strinjati se
    la porta va in giardino vrata vodijo v vrt
    andare fino in fondo iti do konca
    andare in prescrizione pravo zastarati
    andare in macchina tisk tiskati se (časopis)
    andare in onda biti predvajan (na RTV)
    andare per funghi iti nabirat gobe
    andare per la propria strada pren. hoditi svoja pota
    andare per qcn. iti po koga:
    va' per il medico pojdi po zdravnika
    andare per le lunghe dolgo trajati, vleči se
    andare per la maggiore biti priljubljen, biti v modi
    va per i vent'anni kmalu bo dopolnil dvajset let
    andare sul sicuro ne tvegati
    la spesa andrà sulle centomila lire stalo bo okrog sto tisoč lir
    andare scalzi hoditi bos
    andare addosso zadeti ob, povoziti
    andare dentro iti v zapor
    il numero speciale del quotidiano è andato in un momento posebno številko dnevnika so razprodali v trenutku
    andare soldato iti k vojakom
    andare pazzo di qcn. biti zaljubljen v koga
    andare pazzo per qcs. biti nor na kaj
    andare contro corrente pren. plavati proti toku
    andare troppo oltre pren. iti predaleč, pretiravati
    andare su iti gor, rasti, podražiti se (tudi pren.): gled. biti uprizorjen, biti na sporedu:
    come van su i prezzi! kako rastejo cene!
    domani andrà su l'Amleto jutri bodo uprizorili Hamleta
    quest'anno va molto il blu letos je zelo moderna modra barva
    andare giù iti dol; pren. hirati, propadati, iti navzdol, na slabše:
    dopo la disgrazia il babbo è andato giù po nesreči je šlo z očkom zelo na slabše
    è un tipo che non mi va giù tega tipa ne prenesem
    questo lavoro non va to delo ni dobro opravljeno
    ne va del mio onore za mojo čast gre
    andarsene oditi:
    se ne andò con le pive nel sacco pren. odšel je z dolgim nosom
    vattene! izgini!
    vado e vengo takoj bom nazaj
    vada per questa volta tokrat naj bo
    lasciar andare iti molče prek česa
    lasciar andare uno schiaffo, un pugno primazati klofuto, udariti koga
    lasciarsi andare prepustiti se; pren. obupati
    lasciarsi andare nel vestire zanemariti se v oblačenju
    va' la, ma va' là daj no!, pojdi no!, beži no!
    andiamo, su! dajmo, no!

    2. biti:
    andare fiero, orgoglioso (di) biti ponosen na kaj

    3. postati, spremeniti se:
    andare a pezzi razbiti se
    andare in briciole, in frantumi zdrobiti se
    andare in fumo pren. propasti, izjaloviti se, razbliniti se
    andare in visibilio, in brodo di giuggiole topiti se od blaženosti

    4. iti, napredovati:
    come va? kako je kaj?
    questa volta ti è andata liscia to pot si jo dobro odnesel
    il tuo orologio non va tvoja ura ne gre, stoji
    gli affari vanno a gonfie vele posli gredo odlično
    andare a naso ravnati nagonsko; prepustiti se slučaju
    andare a caso, a casaccio ravnati nepazljivo
    l'autocarro va a nafta tovornjak gre na nafto

    5. izginiti, oditi, bežati:
    come vanno i mesi e gli anni! kako bežijo meseci in leta!

    6. ugajati, biti všeč:
    ti va di andare a passeggio? ali bi šel na sprehod?

    7. ekon. veljati:
    queste banconote non vanno più ti bankovci ne veljajo več

    8. zgoditi se:
    come va che sei sempre di malumore? kako to, da si vedno slabe volje?

    9. biti potreben:
    qui ci andrebbe ancora un po' di sale potreben bi bil še ščepec soli

    10.
    queste scarpe mi vanno strette ti čevlji me tiščijo

    11. (če sledi pretekli deležnik, pomeni "mora biti")
    questo non va preso alla lettera tega ne gre jemati dobesedno

    12. (če mu sledi gerundij, označuje trajnost in pogostnost)
    il male va peggiorando bolezen se poslabšuje
    PREGOVORI: chi va con lo zoppo impara a zoppicare preg. s komer hodiš, s tem se obrodiš
    dimmi con chi vai e ti dirò chi sei preg. povej mi, s kom hodiš, in povedal ti bom, kdo si
    tanto va la gatta al lardo che ci lascia lo zampino preg. vrč hodi tako dolgo k vodnjaku, dokler se ne razbije
    chi va al mulino s'infarina preg. če greš v mlin, boš bel od moke
    paese che vai usanze che trovi preg. kolikor krajev, toliko običajev
    chi va piano va sano e va lontano preg. počasi se daleč pride

    B) m hoja, stopinja:
    il suo andare è inconfondibile ima prav značilno hojo
    era tutto un andare e venire bil je neprestan vrvež
    con l'andare del tempo, a lungo andare sčasoma
    a tutt'andare na vso moč:
    spendere a tutt'andare zapravljati na vso moč
  • anima f

    1. duša, duh:
    l'anima e il corpo duša in telo
    l'anima di un'impresa pren. duša nekega podviga
    anima nera pren. brezvestnež
    non avere anima biti brezdušen
    cura di anime dušno pastirstvo
    darsi anima e corpo a qcs., a qcn. posvetiti se z dušo in telesom čemu, komu
    essere l'anima gemella di qcn. pren. biti sorodna duša z nekom
    rendere l'anima a Dio izdihniti dušo
    rompere l'anima a qcn. pog. gnjaviti koga
    tiene, regge l'anima coi denti komaj se še drži pri življenju
    toccare l'anima pren. ganiti, seči v dušo
    vendere l'anima al diavolo prodati dušo hudiču
    all'anima! primojduš!
    volere un ben dell'anima a qcn., amare qcn. con tutta l'anima ljubiti koga z vsem srcem
    giurare sull'anima di qcn. slovesno priseči

    2. duša, oseba, človek:
    un paese di poche anime vas z nekaj dušami
    non c'è anima viva ni žive duše
    un'anima dannata zlobnež, hudobnež
    un'anima in pena nemiren, begajoč človek
    la buon'anima pokojnik, pokojnica

    3. duša, osrednji (notranji) del:
    l'anima di una fune metallica duša, stržen kovinskega kabla
  • anno m leto:
    anno astronomico astronomsko leto
    anno bisestile prestopno leto
    anno civile koledarsko leto
    anno lunare lunino leto
    anno luce svetlobno leto
    anno siderale zvezdno leto
    anno solare sončno leto
    anno accademico študijsko leto
    anno santo sveto leto
    anno scolastico šolsko leto
    l'anno corrente tekoče leto
    l'anno nuovo novo leto
    l'anno prossimo prihodnje leto
    l'anno scorso, passato lansko leto, lani
    di anno in anno iz leta v leto
    di qui a un anno čez leto dni
    Capo d'anno Novo leto
    entro l'anno v tem letu
    un altr'anno, quest'altr'anno, l'anno che viene prihodnje leto
    buon anno! srečno novo leto!
    dare il buon anno voščiti srečno novo leto
    è iscritto al terzo anno di Medicina vpisan je v tretji letnik medicinske fakultete
    anni fa, anni or sono pred leti
    un uomo di trent'anni tridesetleten moški
    compiere gli anni dopolniti leta
    i verdi anni mlada leta
    avere molti anni, essere carico d'anni biti zelo star
    levarsi, nascondersi gli anni skrivati leta
    portare bene gli anni skrivati leta
    i poeti degli anni venti pesniki dvajsetih let
  • annoiare

    A) v. tr. (pres. annōio) dolgočasiti, nadlegovati

    B) ➞ annoiarsi v. rifl. (pres. mi annōio) dolgočasiti se:
    ci si annoia a stare in ozio v brezdelju se človek dolgočasi
  • apērto

    A) agg.

    1. odprt:
    una valle aperta e solatia odprta in sončna dolina
    lettera aperta odprto pismo
    vocale aperta odprt (širok) samoglasnik
    sillaba aperta odprt zlog
    questione aperta odprto vprašanje
    accogliere a braccia aperte sprejeti z odprtimi rokami
    rimanere a bocca aperta pren. odpreti usta, zijati od začudenja, začuditi se
    tenere gli occhi aperti dobro odpreti oči, paziti

    2. širok, razsežen, prostoren

    3. pren. očiten, jasen, odkrit:
    è un'aperta manifestazione di potenza to je očitno razkazovanje moči
    carattere aperto odkrit značaj
    a viso, a cuore aperto odkrito, pogumno

    4. pren. pog. odprt, dostopen, nekonformističen; bister, dovzeten, širokih pogledov:
    persona aperta človek širokih pogledov

    B) m odprto, prosto, zunaj:
    all'aperto na prostem, na odprtem, zunaj

    C) avv. jasno, odkrito:
    parlare aperto govoriti odkrito
  • appigliarsi v. rifl. (pres. mi appiglio)

    1. oprijeti se, okleniti se (tudi pren.):
    appigliarsi a qualunque pretesto oprijeti se kakršnekoli pretveze

    2. prijeti se, razširiti se, zajeti:
    gli innesti si sono appigliati in breve tempo cepiči so se hitro prijeli
    l'incendio s'appigliò a tutto l'edificio požar je zajel vso stavbo

    3. pren. držati se, okleniti, oklepati se:
    appigliarsi a un inutile pretesto oklepati se nekoristne pretveze
  • apportare v. tr. (pres. appōrto)

    1. knjižno prinesti, nositi (tudi pren.):
    il vento apporta suoni e odori veter prinaša zvoke in vonje

    2. povzročiti, porajati:
    apportare benessere prinašati blaginjo
    apportare danni povzročati škodo

    3. pravo predložiti, predlagati; navesti, navajati:
    apportare qcs. a discarico navesti kaj kot olajšavo

    4. navesti, citirati:
    apportare un motto navesti duhovit izrek
  • arco m (pl. -chi)

    1. lok:
    tendere l'arco napeti lok: pren. meriti v kaj
    stare con l'arco teso pren. biti zelo pozoren, previden, oprezovati
    PREGOVORI: l'arco sempre teso si spezza preg. lok, ki je vedno napet, poči

    2. mat. lok

    3. arhit. lok, obok:
    arco a tutto sesto polkrožni lok
    arco a sesto acuto šilasti lok
    arco rampante oporni lok

    4.
    arco del cielo, arco celeste nebesni svod, obok
    arco delle sopracciglia lok obrvi
    arco trionfale slavolok

    5. elektr.
    arco voltaico, elettrico električni oblok
    saldatura ad arco obločno varjenje
    lampada ad arco obločnica

    6.
    l'arco della vita življenjski krog, ciklus, življenjska doba
    nell'arco di quattro secoli quella civiltà si sviluppò e decadde v štirih stoletjih je ta civilizacija doživela razcvet in propad

    7. glasba lok:
    strumento ad arco godalo
    gli archi godala
    concerto per archi godalni koncert
    quartetto d'arco godalni kvartet
  • arèst (-a) m pog. (zapor) prigione, carcere; galera, pog. gattabuia:
    šalj. biti v arestu stare in galera, vedere il sole a scacchi
  • aria f

    1. zrak:
    aria compressa stisnjen zrak
    aria condizionata klimatiziran zrak
    aria viziata slab zrak
    aria fritta pren. oguljene fraze, banalnosti
    corrente d'aria prepih
    andare a prendere una boccata d'aria iti na zrak
    dare aria a una stanza prezračiti sobo
    discorsi a mezz'aria pren. namigujoče govorjenje
    a pancia all'aria ležeč vznak
    mandare qcn. a gambe all'aria spotakniti koga
    ancora in aria še v zraku (načrt)
    andare all'aria pren. propasti, iti po vodi
    mandare all'aria un progetto prekrižati načrte
    camminare col naso in aria pren. hoditi z glavo v oblakih
    fare castelli in aria pren. zidati gradove v oblakih
    discorsi campati in aria nesmiselno govorjenje
    aver paura dell'aria bati se lastne sence
    non dirlo neanche all'aria nikomur niti črhniti besedice
    parlare all'aria govoriti v veter
    missili aria-aria rakete zrak-zrak
    PREGOVORI: i cenci e gli stracci vanno sempre all'aria preg. revež jih vedno skupi; za revežem vsak pes laja

    2. podnebje:
    cambiare aria iti drugam
    aria! šalj. stran! izgini!

    3. veter, sapa:
    non c'era un filo d'aria niti sapice ni bilo
    tira una brutta aria pren. postaja vroče pod nogami, slabo kaže

    4. pren. videz, izraz; obraz:
    che cos'è quell'aria preoccupata? kaj pomeni ta zaskrbljeni obraz?
    aria stanca utrujen videz
    ha l'aria d'essere una persona per bene videti je spodoben človek
    ha l'aria di voler piovere kaže na dež
    darsi delle arie delati se imenitnega, postavljati se

    5. glasba arija
  • arma f (pl. -mi)

    1. orožje:
    armi automatiche avtomatsko orožje
    armi da fuoco strelno orožje
    armi atomiche atomsko orožje
    armi nucleari jedrsko orožje
    armi bianche hladno orožje
    porto d'armi orožni list
    presentare le armi pozdraviti z orožjem
    passare per le armi postreliti, ustreliti
    compagno d'arma soborec, bojni tovariš
    fatto d'armi oborožen boj, spopad
    piazza d'armi vojaški poligon
    uomo d'armi vojaški strokovnjak
    andare sotto le armi iti k vojakom
    chiamare sotto le armi poklicati pod orožje

    2. pren. orožje:
    arma a doppio taglio dvorezni meč
    affilare le armi pripraviti se na boj
    prendere le armi pripraviti se na vojno
    deporre le armi odložiti orožje, prekiniti sovražnosti, vdati se
    levarsi in armi upreti se z orožjem
    essere alle prime armi biti začetnik, lotiti se novega podjetja

    3. vojska:
    armi mercenarie najemniška vojska

    4. rod vojske:
    l'arma azzurra letalstvo
    l'arma di fanteria pehota
    l'arma del genio inženirstvo
    l'arma benemerita karabinjerji