ga
A) pron. (njega)
1. pog. (vino, alkohol; stvar, ki se ne more imenovati) ○:
čutiti ga, imeti ga pod kapo essere ubriaco, brillo
nalesti se ga prendere una sbornia, una ciucca
pihniti ga essere in gamba, essere una cannonata
polomiti ga fare fiasco, fare una sciocchezza
2. (za podkrepitev predmeta ali smiselnega osebka v nikalnih stavkih)
ni ga človeka, ki bi tega ne vedel lo sanno proprio tutti
čez to vino ga ni un vino che di migliori non ce n'è
(v vzkliku) glejte ga navihanca ma guarda un po' sto furbacchione
B) ga členek (za krepitev prislovne ali medmetne zveze) ○:
sam bog si ga vedi kje chissà dove
gorje si ga mu guai a lui
Zadetki iskanja
- gagliardo agg.
1. močen, krepek, čvrst, čil:
un uomo di complessione gagliarda človek čvrste postave
vento gagliardo silovit veter
vino gagliardo močno vino; pren. živahen, isker:
spirito gagliardo isker um, živahen duh
2. trden:
ponte gagliardo trden most
alla gagliarda trdno, čvrsto
3. hraber, pogumen - generosità f
1. velikodušnost, plemenitost:
comportarsi, agire con generosità velikodušno ravnati
2. darežljivost:
ricompensare qcn. con generosità darežljivo, bogato koga poplačati
la generosità del vino polnost vina
la generosità di un atleta borbenost, požrtvovalnost športnika - generoso agg.
1. velikodušen, plemenit
2. darežljiv; bogat:
mancia generosa bogata napitnina
terra generosa rodovitna zemlja
vino generoso močno vino
3. pren. obilen, velik:
scollatura generosa globok dekolte - genuino agg.
1. pristen, naraven, nepokvarjen, čist; pravi:
vino genuino naravno vino
2. izviren, avtentičen:
testimonianza genuina izvirno pričevanje - giovane
A) agg.
1. mlad:
una coppia di giovani sposi par mladoporočencev
essere giovane di spirito biti mlad po duhu
la stagione, il tempo giovane pren. pomlad, mlado leto
vino giovane mlado vino
stato giovane mlada država
2. mlajši:
Plinio il giovane Plinij mlajši
3. pren. nepreviden, neizkušen, nevešč, nov:
è giovane del mestiere fant se šele uči
4. pog. neporočen
B) m, f
1. mladenič, mladenka:
da giovane v mladosti, v mladih letih
2. pomočnik, pomočnica:
giovane di bottega trgovski pomočnik
3. učenec, gojenec, dijak:
un liceo di duecento giovani gimnazija z dvesto dijaki - girare
A) v. tr. (pres. giro)
1. vrteti; obrniti, obračati:
girare la chiave nella toppa obrniti ključ v ključavnici
girare gli occhi, lo sguardo obrniti pogled, pogledati okrog
girare una pagina obrniti stran
2. mešati (juho)
3. obkrožiti, obpluti, obiti:
girare l'isola obpluti otok
girare lo scoglio pren. zaobiti nevarnost
girare il paese iti po vasi, prehoditi vso vas
girare il mondo prepotovati svet
4. postaviti, prenesti, poslati (tudi pren.):
ti giro la domanda zastavljam ti vprašanje
girare una telefonata a qcn. vezati telefonski pogovor
girare il pallone in porta šport streljati na vrata (nogomet)
girare un conto ekon. prenesti račun
girare una cambiale indosirati menico
5. film snemati, posneti:
girare una scena in esterni snemati eksterier
si gira! pozor, snemamo!
6. pren. obrniti, zaobrniti, speljati, drugače prikazati, dati drugačno obliko:
gira e rigira pren. če stvar še tako obračamo
girare il discorso pren. zaobrniti pogovor na drugo temo
B) v. intr.
1. obračati se, vrteti se, krožiti:
la terra gira attorno al sole zemlja se vrti okrog sonca
la testa mi gira pren. v glavi se mi vrti
girare al largo pluti na odprtem; pren. biti previden
girare l'anima, le scatole pog. gnjaviti, iti na živce
2. hoditi; krožiti:
è da questa mattina che giro že od jutra hodim
il sangue gira nelle vene e nelle arterie kri kroži po venah in arterijah
il denaro gira pren. denar se obrača
le notizie girano novice krožijo
3. zaviti, zavijati:
il viottolo gira a sinistra stezica zavije na levo
4. iti, teči okoli, obkrožati:
la balaustrata gira attorno alla sala stebriščna ograja obkroža dvorano
5. pren. vrtinčiti se, vrteti se, rojiti:
mille idee mi girano per la testa tisoč idej mi roji po glavi
secondo come gira pren. kakršne je pač volje
cosa ti gira? kaj ti je?, kaj ti roji po glavi?, kaj ti ne pade na pamet?
6. toskansko kisati se, kvariti se, cikati:
il vino comincia a girare vino je začelo cikati
C) ➞ girarsi v. rifl. (pres. mi giro) obrniti, obračati se:
mi girai d'improvviso e lo vidi nenadoma sem se obrnil in ga zagledal - goccio m (pl. -ci) kapljica; požirek:
un goccio di vino kapljica vina
bere un goccio spiti požirek, srkniti - gocciolo m
1. kanec, kanček:
un gocciolo di acqua, di latte, di vino kanec vode, mleka, vina
2. požirek, kanček:
bere un gocciolo spiti kanček - gōtto m
1. kozarec, čaša; vrč:
bere un gotto di vino popiti kozarec vina
2. kozarček, požirek - governare
A) v. tr. (pres. govērno)
1. voditi, upravljati:
governare l'azienda voditi podjetje
2. vladati:
governare con giustizia pravično vladati
3. skrbeti za, oskrbovati, vzdrževati, negovati:
governare il bestiame skrbeti za živino
governare un bambino skrbeti za otroka, negovati otroka
governare la famiglia skrbeti za družino
governare il fuoco skrbeti za ogenj, nalagati na ogenj
4.
governare il vino negovati vino
B) ➞ governarsi v. rifl. (pres. mi govērno) obvladati se, ravnati se:
governarsi bene dobro, udobno živeti - govoríti (-ím) imperf.
1. parlare:
govoriti s piskajočim, kričečim glasom parlare con voce stridula
govoriti skozi nos parlare col naso
govoriti gladko, glasno, hitro, počasi, tiho parlare speditamente, ad alta voce, presto, piano, sottovoce
govoriti s težavo parlare con difficoltà
govoriti z očmi, s pogledom parlare con gli occhi, con lo sguardo
govoriti z rokami, z znaki parlare con le mani, coi gesti
govoriti na pamet parlare a braccio
afektirano govoriti parlare in punta di forchetta, affettatamente
2. (izražati misli z govorjenjem) parlare, dire:
kaj govoriš? cosa dici?
govoriti resnico dire la verità
govoriti brez olepšavanja, brez pomislekov parlare senza mezzi termini; parlare, dire senza guardare in faccia a nessuno
govoriti dvoumno, neumno, vsebinsko prazno parlare in modo equivoco, stupido, a vanvera
govoriti premišljeno, razumno parlare in modo sensato
govoriti spretno saper parlare
govoriti o čem parlare di qcs.
govoriti proti komu criticare qcn.
pren. govoriti čez koga sparlare di qcn.
3. (znati jezik) parlare:
govoriti nekaj jezikov parlare varie lingue
govoriti dobro, slabo slovenščino parlare in un buono, un cattivo sloveno
govoriti (po) italijansko parlare italiano, l'italiano, in italiano
4. (biti s kom v normalnih odnosih) parlarsi, parlare:
pog. soseda ne govorita i vicini non si parlano
z njim ne govorim con lui non parlo, gli ho tolto il saluto
5. pren. (biti zunanji izraz česa) parlare:
številke govorijo o naraščanju proizvodnje i dati alla mano parlano di un aumento della produzione
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
govoriti že več let avere una relazione (amorosa) da vari anni
pren. govoriti gluhim ušesom, stenam, vetru, v prazno parlare al vento, al muro, al deserto
pren. govoriti skupni jezik essere dello stesso parere
pog. sama fovšija govori iz njega parla, dice così per pura invidia
govoriti drug čez drugega parlare confusamente
govoriti drug mimo drugega parlare tra sordi
pren. govoriti komu na srce cercare di convincere qcn.
govoriti za koga adoperarsi per qcn., spezzare una lancia in favore di qcn.
o tem ni da bi govoril, ni vredno govoriti di questo non è il caso di parlare
(za izražanje stopnjevanja z dodatno trditvijo) nad tem so se zgražali celo prijatelji, da ne govorimo o sovražnikih del fatto si scandalizzarono gli amici, per non dire dei nemici
o kom, o čem govoriti samo v superlativih di qcn., qcs. parlare, esprimersi soltanto in termini superlativi, al superlativo
pren. govoriti na dolgo in na široko farla lunga
govoriti tjavendan, tja v tri dni parlare a casaccio, a vanvera
govoriti kakor raztrgan dohtar avere la parlantina sciolta
govoriti kakor bi rožice sadil parlare con slancio, in tono enfatico; parlare sdolcinato, affettatamente
pren. govoriti, kakor bi iz rokava stresal parlare come un libro stampato
to govori vam v prid ciò depone a suo favore
o tem se veliko govori se ne fa un gran discorrere
govoriti nerazumljivo parlare arabo, ostrogoto, turco
govoriti o tem in onem parlare del più e del meno
govoriti s kom na štiri oči parlare con qcn. a quattr'occhi
govoriti na splošno stare, tenersi sulle generali
govoriti nepovezano sconnettere
govoriti o nepravem času, preveč straparlare
govoriti prisiljeno recitare
govoriti prostaško ruttare
govoriti s kretnjami parlare a gesti
govoriti v prispodobah metaforeggiare
govoriti za silo (tolči nek jezik) balbettare
PREGOVORI:
kar trezen misli, to pijan govori in vino veritas; bocca ubriaca scopre il fondo del cuore
česar polno je srce, o tem usta govore la lingua batte dove il dente duole
govoriti je srebro, molčati pa zlato la parola è d'argento, il silenzio d'oro - grazia f
1. ljubkost, lepota, milina:
la grazia del volto milina obraza
2. ljubeznivost, prijaznost:
accogliere con grazia ljubeznivo sprejeti
mala grazia neprijaznost, odurnost
non avere garbo né grazia biti grob, oduren
3. pl. ljubkovanje, laskanje, laskave besede:
crede d'incantarmi con le sue grazie misli, da me bo očaral z laskanjem
4. pren. prijeten vonj, okus:
senti la grazia di questo vino pokusi to imenitno vino
5. (navadno pl.) naklonjenost:
entrare nelle grazie del direttore uživati direktorjevo naklonjenost
godere le grazie di una donna biti v intimnih odnosih z žensko
6. usluga, milost:
chiedere una grazia prositi za uslugo
ottenere, impetrare una grazia prejeti, izprositi milost, uslugo
di grazia prosim
7. relig. milost:
anno di grazia leto Gospodovo
essere fuori della grazia di Dio pren. pog. biti iz sebe od besa
essere in stato di grazia šport pren. biti v izvrstni formi
troppa grazia S. Antonio! inter. pren. kar preveč je milosti
grazia di Dio pog. božja dobrota:
in quella casa c'è ogni grazia di Dio v tisti hiši imajo vseh mogočih božjih dobrot
per grazia di Dio hvala bogu:
per grazia di Dio domani è vacanza hvala bogu, jutri je praznik
8. pomilostitev:
accordare la grazia a qcn. pomilostiti koga; ekst. oprostiti
far grazia a qcn. di qcs. koga oprostiti česa
colpo di grazia milostni strel
Ministero di Grazia e Giustizia ministrstvo za pravosodje
9. hvaležnost:
render grazie zahvaliti se - grōsso
A) agg.
1. velik, debel:
stabile grosso velika stavba
fiume grosso narasla reka
mare grosso razburkano morje
dirige un grosso complesso industriale vodi velik industrijski kompleks
mettere insieme una grossa fortuna pridobiti veliko premoženje
caccia grossa visoki, veliki lov
libro grosso debela knjiga
intestino grosso debelo črevo
dito grosso palec
2. gost:
vino grosso gosto vino
acqua grossa motna, blatna voda
tempo grosso kujavo vreme
fiato grosso zasoplost, (neprijeten) zadah
3. krepek, zajeten:
un uomo grande e grosso velik in krepek mož
donna grossa noseča žena
4. pomemben, važen, sposoben:
grosso affare velik posel
pezzo grosso velika živina
5. hud, težak, težaven:
correre grossi rischi veliko tvegati
dire, pronunciare parole grosse izreči hude besede, grožnje
dirle grosse lagati, čenčati, kvasiti
questa è poi grossa! ta je pa debela!
farla grossa kozla ustreliti
6. pren. grob, neotesan:
gente grossa neotesanci
uomo di pasta grossa človek počasne pameti, trda buča
grosso modo približno
ti sbagli di grosso hudo se motiš
B) m
1. najdebelejši del:
il grosso della coscia najdebelejši del stegna
il grosso del corpo prsni koš
2. največji del, glavni del, glavnina, večina:
il grosso del pubblico non è ancora entrato večina občinstva še ni vstopila
il grosso della fanteria glavnina pehote
3. važna oseba, velika živina:
fare il grande e il grosso postavljati se
4. groš
PREGOVORI: il pesce grosso mangia il piccolo preg. velika riba požre majhno - guazzare v. intr. (pres. guazzo)
1. bresti, brozgati:
guazzare nell'acqua bresti po vodi
guazzare nell'oro, nel denaro pren. valjati se v zlatu, v denarju
2. klonkati, klokotati:
il vino guazza nelle botti vino klonka v sodih - gustare
A) v. tr. (pres. gusto)
1. okusiti, okušati; pokusiti, pokušati:
gusta questo vino pokusi to vino
2. z užitkom jesti ali piti:
gustare un bel pranzo z užitkom kositi
3. pren. uživati:
gustarsi un brano di musica uživati ob glasbeni skladbi
B) v. intr. biti všeč, prijati:
vi gusterebbe una bibita ghiacciata? ste za hladno pijačo? - hváliti (-im)
A) imperf. ➞ pohvaliti
1. lodare, elogiare; esaltare:
gostje hvalijo dobro kuhinjo i clienti lodano la buona cucina
pren. hvaliti koga na vsa usta lodare qcn. a più non posso
2. (v medmetni rabi izraža zadovoljstvo)
hvali Boga, da smo končali grazie al Cielo abbiamo finito
rel. hvaliti Boga lodare, celebrare il Signore
PREGOVORI:
delo mojstra hvali l'opera loda il maestro
ne hvali dneva pred večerom loda il giorno alla sera e il giovane quando avrà la barba
vsak berač svojo malho hvali ogni prete loda le sue reliquie
B) hvalíti se (-im se) imperf. refl. ➞ pohvaliti se lodarsi, vantarsi;
ne da bi se hvalil, jaz bi to bolje naredil modestia a parte, io avrei fatto meglio
PREGOVORI:
dobro blago se samo hvali il buon vino non ha bisogno di frasca - inacetire
A) v. intr. (pres. inacetisco) skisati se:
il vino inacetisce facilmente vino se rado skisa
B) v. tr. kisati - industríjski (-a -o) adj. industriale, industrializzato, dell'industria, per l'industria:
industrijska država paese industrializzato
industrijska dejavnost, družba, lastnina attività, società, proprietà industriale
industrijska revolucija rivoluzione industriale
šol. industrijska šola scuola industriale
industrijska špionaža spionaggio industriale
industrijske odplake acque industriali (di scolo)
industrijske rastline piante industriali
teh. industrijske norme norme industriali
industrijski delavci lavoratori dell'industria
žel. industrijski tir binario industriale
industrijsko oblikovanje disegno industriale, (industrial) design
industrijsko podjetje azienda, impresa industriale
industrijsko vino vino sofisticato, affatturato - izcedíti (-ím) | izcéjati (-am)
A) perf., imperf.
1. spremere:
izcediti sok iz limone spremere il limone
2. (odcediti, odcejati) scolare:
izcediti vino iz steklenice scolare il vino dalla bottiglia
B) izcedíti se (-ím se) | izcéjati se (-am se) perf., imperf. refl. colare