Franja

Zadetki iskanja

  • ga

    A) pron. (njega)

    1. pog. (vino, alkohol; stvar, ki se ne more imenovati) ○:
    čutiti ga, imeti ga pod kapo essere ubriaco, brillo
    nalesti se ga prendere una sbornia, una ciucca
    pihniti ga essere in gamba, essere una cannonata
    polomiti ga fare fiasco, fare una sciocchezza

    2. (za podkrepitev predmeta ali smiselnega osebka v nikalnih stavkih)
    ni ga človeka, ki bi tega ne vedel lo sanno proprio tutti
    čez to vino ga ni un vino che di migliori non ce n'è
    (v vzkliku) glejte ga navihanca ma guarda un po' sto furbacchione

    B) ga členek (za krepitev prislovne ali medmetne zveze) ○:
    sam bog si ga vedi kje chissà dove
    gorje si ga mu guai a lui
  • gagliardo agg.

    1. močen, krepek, čvrst, čil:
    un uomo di complessione gagliarda človek čvrste postave
    vento gagliardo silovit veter
    vino gagliardo močno vino; pren. živahen, isker:
    spirito gagliardo isker um, živahen duh

    2. trden:
    ponte gagliardo trden most
    alla gagliarda trdno, čvrsto

    3. hraber, pogumen
  • generosità f

    1. velikodušnost, plemenitost:
    comportarsi, agire con generosità velikodušno ravnati

    2. darežljivost:
    ricompensare qcn. con generosità darežljivo, bogato koga poplačati
    la generosità del vino polnost vina
    la generosità di un atleta borbenost, požrtvovalnost športnika
  • generoso agg.

    1. velikodušen, plemenit

    2. darežljiv; bogat:
    mancia generosa bogata napitnina
    terra generosa rodovitna zemlja
    vino generoso močno vino

    3. pren. obilen, velik:
    scollatura generosa globok dekolte
  • genuino agg.

    1. pristen, naraven, nepokvarjen, čist; pravi:
    vino genuino naravno vino

    2. izviren, avtentičen:
    testimonianza genuina izvirno pričevanje
  • giovane

    A) agg.

    1. mlad:
    una coppia di giovani sposi par mladoporočencev
    essere giovane di spirito biti mlad po duhu
    la stagione, il tempo giovane pren. pomlad, mlado leto
    vino giovane mlado vino
    stato giovane mlada država

    2. mlajši:
    Plinio il giovane Plinij mlajši

    3. pren. nepreviden, neizkušen, nevešč, nov:
    è giovane del mestiere fant se šele uči

    4. pog. neporočen

    B) m, f

    1. mladenič, mladenka:
    da giovane v mladosti, v mladih letih

    2. pomočnik, pomočnica:
    giovane di bottega trgovski pomočnik

    3. učenec, gojenec, dijak:
    un liceo di duecento giovani gimnazija z dvesto dijaki
  • girare

    A) v. tr. (pres. giro)

    1. vrteti; obrniti, obračati:
    girare la chiave nella toppa obrniti ključ v ključavnici
    girare gli occhi, lo sguardo obrniti pogled, pogledati okrog
    girare una pagina obrniti stran

    2. mešati (juho)

    3. obkrožiti, obpluti, obiti:
    girare l'isola obpluti otok
    girare lo scoglio pren. zaobiti nevarnost
    girare il paese iti po vasi, prehoditi vso vas
    girare il mondo prepotovati svet

    4. postaviti, prenesti, poslati (tudi pren.):
    ti giro la domanda zastavljam ti vprašanje
    girare una telefonata a qcn. vezati telefonski pogovor
    girare il pallone in porta šport streljati na vrata (nogomet)
    girare un conto ekon. prenesti račun
    girare una cambiale indosirati menico

    5. film snemati, posneti:
    girare una scena in esterni snemati eksterier
    si gira! pozor, snemamo!

    6. pren. obrniti, zaobrniti, speljati, drugače prikazati, dati drugačno obliko:
    gira e rigira pren. če stvar še tako obračamo
    girare il discorso pren. zaobrniti pogovor na drugo temo

    B) v. intr.

    1. obračati se, vrteti se, krožiti:
    la terra gira attorno al sole zemlja se vrti okrog sonca
    la testa mi gira pren. v glavi se mi vrti
    girare al largo pluti na odprtem; pren. biti previden
    girare l'anima, le scatole pog. gnjaviti, iti na živce

    2. hoditi; krožiti:
    è da questa mattina che giro že od jutra hodim
    il sangue gira nelle vene e nelle arterie kri kroži po venah in arterijah
    il denaro gira pren. denar se obrača
    le notizie girano novice krožijo

    3. zaviti, zavijati:
    il viottolo gira a sinistra stezica zavije na levo

    4. iti, teči okoli, obkrožati:
    la balaustrata gira attorno alla sala stebriščna ograja obkroža dvorano

    5. pren. vrtinčiti se, vrteti se, rojiti:
    mille idee mi girano per la testa tisoč idej mi roji po glavi
    secondo come gira pren. kakršne je pač volje
    cosa ti gira? kaj ti je?, kaj ti roji po glavi?, kaj ti ne pade na pamet?

    6. toskansko kisati se, kvariti se, cikati:
    il vino comincia a girare vino je začelo cikati

    C) ➞ girarsi v. rifl. (pres. mi giro) obrniti, obračati se:
    mi girai d'improvviso e lo vidi nenadoma sem se obrnil in ga zagledal
  • goccio m (pl. -ci) kapljica; požirek:
    un goccio di vino kapljica vina
    bere un goccio spiti požirek, srkniti
  • gocciolo m

    1. kanec, kanček:
    un gocciolo di acqua, di latte, di vino kanec vode, mleka, vina

    2. požirek, kanček:
    bere un gocciolo spiti kanček
  • gōtto m

    1. kozarec, čaša; vrč:
    bere un gotto di vino popiti kozarec vina

    2. kozarček, požirek
  • governare

    A) v. tr. (pres. govērno)

    1. voditi, upravljati:
    governare l'azienda voditi podjetje

    2. vladati:
    governare con giustizia pravično vladati

    3. skrbeti za, oskrbovati, vzdrževati, negovati:
    governare il bestiame skrbeti za živino
    governare un bambino skrbeti za otroka, negovati otroka
    governare la famiglia skrbeti za družino
    governare il fuoco skrbeti za ogenj, nalagati na ogenj

    4.
    governare il vino negovati vino

    B) ➞ governarsi v. rifl. (pres. mi govērno) obvladati se, ravnati se:
    governarsi bene dobro, udobno živeti
  • govoríti (-ím) imperf.

    1. parlare:
    govoriti s piskajočim, kričečim glasom parlare con voce stridula
    govoriti skozi nos parlare col naso
    govoriti gladko, glasno, hitro, počasi, tiho parlare speditamente, ad alta voce, presto, piano, sottovoce
    govoriti s težavo parlare con difficoltà
    govoriti z očmi, s pogledom parlare con gli occhi, con lo sguardo
    govoriti z rokami, z znaki parlare con le mani, coi gesti
    govoriti na pamet parlare a braccio
    afektirano govoriti parlare in punta di forchetta, affettatamente

    2. (izražati misli z govorjenjem) parlare, dire:
    kaj govoriš? cosa dici?
    govoriti resnico dire la verità
    govoriti brez olepšavanja, brez pomislekov parlare senza mezzi termini; parlare, dire senza guardare in faccia a nessuno
    govoriti dvoumno, neumno, vsebinsko prazno parlare in modo equivoco, stupido, a vanvera
    govoriti premišljeno, razumno parlare in modo sensato
    govoriti spretno saper parlare
    govoriti o čem parlare di qcs.
    govoriti proti komu criticare qcn.
    pren. govoriti čez koga sparlare di qcn.

    3. (znati jezik) parlare:
    govoriti nekaj jezikov parlare varie lingue
    govoriti dobro, slabo slovenščino parlare in un buono, un cattivo sloveno
    govoriti (po) italijansko parlare italiano, l'italiano, in italiano

    4. (biti s kom v normalnih odnosih) parlarsi, parlare:
    pog. soseda ne govorita i vicini non si parlano
    z njim ne govorim con lui non parlo, gli ho tolto il saluto

    5. pren. (biti zunanji izraz česa) parlare:
    številke govorijo o naraščanju proizvodnje i dati alla mano parlano di un aumento della produzione
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    govoriti že več let avere una relazione (amorosa) da vari anni
    pren. govoriti gluhim ušesom, stenam, vetru, v prazno parlare al vento, al muro, al deserto
    pren. govoriti skupni jezik essere dello stesso parere
    pog. sama fovšija govori iz njega parla, dice così per pura invidia
    govoriti drug čez drugega parlare confusamente
    govoriti drug mimo drugega parlare tra sordi
    pren. govoriti komu na srce cercare di convincere qcn.
    govoriti za koga adoperarsi per qcn., spezzare una lancia in favore di qcn.
    o tem ni da bi govoril, ni vredno govoriti di questo non è il caso di parlare
    (za izražanje stopnjevanja z dodatno trditvijo) nad tem so se zgražali celo prijatelji, da ne govorimo o sovražnikih del fatto si scandalizzarono gli amici, per non dire dei nemici
    o kom, o čem govoriti samo v superlativih di qcn., qcs. parlare, esprimersi soltanto in termini superlativi, al superlativo
    pren. govoriti na dolgo in na široko farla lunga
    govoriti tjavendan, tja v tri dni parlare a casaccio, a vanvera
    govoriti kakor raztrgan dohtar avere la parlantina sciolta
    govoriti kakor bi rožice sadil parlare con slancio, in tono enfatico; parlare sdolcinato, affettatamente
    pren. govoriti, kakor bi iz rokava stresal parlare come un libro stampato
    to govori vam v prid ciò depone a suo favore
    o tem se veliko govori se ne fa un gran discorrere
    govoriti nerazumljivo parlare arabo, ostrogoto, turco
    govoriti o tem in onem parlare del più e del meno
    govoriti s kom na štiri oči parlare con qcn. a quattr'occhi
    govoriti na splošno stare, tenersi sulle generali
    govoriti nepovezano sconnettere
    govoriti o nepravem času, preveč straparlare
    govoriti prisiljeno recitare
    govoriti prostaško ruttare
    govoriti s kretnjami parlare a gesti
    govoriti v prispodobah metaforeggiare
    govoriti za silo (tolči nek jezik) balbettare
    PREGOVORI:
    kar trezen misli, to pijan govori in vino veritas; bocca ubriaca scopre il fondo del cuore
    česar polno je srce, o tem usta govore la lingua batte dove il dente duole
    govoriti je srebro, molčati pa zlato la parola è d'argento, il silenzio d'oro
  • grazia f

    1. ljubkost, lepota, milina:
    la grazia del volto milina obraza

    2. ljubeznivost, prijaznost:
    accogliere con grazia ljubeznivo sprejeti
    mala grazia neprijaznost, odurnost
    non avere garbo né grazia biti grob, oduren

    3. pl. ljubkovanje, laskanje, laskave besede:
    crede d'incantarmi con le sue grazie misli, da me bo očaral z laskanjem

    4. pren. prijeten vonj, okus:
    senti la grazia di questo vino pokusi to imenitno vino

    5. (navadno pl.) naklonjenost:
    entrare nelle grazie del direttore uživati direktorjevo naklonjenost
    godere le grazie di una donna biti v intimnih odnosih z žensko

    6. usluga, milost:
    chiedere una grazia prositi za uslugo
    ottenere, impetrare una grazia prejeti, izprositi milost, uslugo
    di grazia prosim

    7. relig. milost:
    anno di grazia leto Gospodovo
    essere fuori della grazia di Dio pren. pog. biti iz sebe od besa
    essere in stato di grazia šport pren. biti v izvrstni formi
    troppa grazia S. Antonio! inter. pren. kar preveč je milosti
    grazia di Dio pog. božja dobrota:
    in quella casa c'è ogni grazia di Dio v tisti hiši imajo vseh mogočih božjih dobrot
    per grazia di Dio hvala bogu:
    per grazia di Dio domani è vacanza hvala bogu, jutri je praznik

    8. pomilostitev:
    accordare la grazia a qcn. pomilostiti koga; ekst. oprostiti
    far grazia a qcn. di qcs. koga oprostiti česa
    colpo di grazia milostni strel
    Ministero di Grazia e Giustizia ministrstvo za pravosodje

    9. hvaležnost:
    render grazie zahvaliti se
  • grōsso

    A) agg.

    1. velik, debel:
    stabile grosso velika stavba
    fiume grosso narasla reka
    mare grosso razburkano morje
    dirige un grosso complesso industriale vodi velik industrijski kompleks
    mettere insieme una grossa fortuna pridobiti veliko premoženje
    caccia grossa visoki, veliki lov
    libro grosso debela knjiga
    intestino grosso debelo črevo
    dito grosso palec

    2. gost:
    vino grosso gosto vino
    acqua grossa motna, blatna voda
    tempo grosso kujavo vreme
    fiato grosso zasoplost, (neprijeten) zadah

    3. krepek, zajeten:
    un uomo grande e grosso velik in krepek mož
    donna grossa noseča žena

    4. pomemben, važen, sposoben:
    grosso affare velik posel
    pezzo grosso velika živina

    5. hud, težak, težaven:
    correre grossi rischi veliko tvegati
    dire, pronunciare parole grosse izreči hude besede, grožnje
    dirle grosse lagati, čenčati, kvasiti
    questa è poi grossa! ta je pa debela!
    farla grossa kozla ustreliti

    6. pren. grob, neotesan:
    gente grossa neotesanci
    uomo di pasta grossa človek počasne pameti, trda buča
    grosso modo približno
    ti sbagli di grosso hudo se motiš

    B) m

    1. najdebelejši del:
    il grosso della coscia najdebelejši del stegna
    il grosso del corpo prsni koš

    2. največji del, glavni del, glavnina, večina:
    il grosso del pubblico non è ancora entrato večina občinstva še ni vstopila
    il grosso della fanteria glavnina pehote

    3. važna oseba, velika živina:
    fare il grande e il grosso postavljati se

    4. groš
    PREGOVORI: il pesce grosso mangia il piccolo preg. velika riba požre majhno
  • guazzare v. intr. (pres. guazzo)

    1. bresti, brozgati:
    guazzare nell'acqua bresti po vodi
    guazzare nell'oro, nel denaro pren. valjati se v zlatu, v denarju

    2. klonkati, klokotati:
    il vino guazza nelle botti vino klonka v sodih
  • gustare

    A) v. tr. (pres. gusto)

    1. okusiti, okušati; pokusiti, pokušati:
    gusta questo vino pokusi to vino

    2. z užitkom jesti ali piti:
    gustare un bel pranzo z užitkom kositi

    3. pren. uživati:
    gustarsi un brano di musica uživati ob glasbeni skladbi

    B) v. intr. biti všeč, prijati:
    vi gusterebbe una bibita ghiacciata? ste za hladno pijačo?
  • hváliti (-im)

    A) imperf. ➞ pohvaliti

    1. lodare, elogiare; esaltare:
    gostje hvalijo dobro kuhinjo i clienti lodano la buona cucina
    pren. hvaliti koga na vsa usta lodare qcn. a più non posso

    2. (v medmetni rabi izraža zadovoljstvo)
    hvali Boga, da smo končali grazie al Cielo abbiamo finito
    rel. hvaliti Boga lodare, celebrare il Signore
    PREGOVORI:
    delo mojstra hvali l'opera loda il maestro
    ne hvali dneva pred večerom loda il giorno alla sera e il giovane quando avrà la barba
    vsak berač svojo malho hvali ogni prete loda le sue reliquie

    B) hvalíti se (-im se) imperf. refl. ➞ pohvaliti se lodarsi, vantarsi;
    ne da bi se hvalil, jaz bi to bolje naredil modestia a parte, io avrei fatto meglio
    PREGOVORI:
    dobro blago se samo hvali il buon vino non ha bisogno di frasca
  • inacetire

    A) v. intr. (pres. inacetisco) skisati se:
    il vino inacetisce facilmente vino se rado skisa

    B) v. tr. kisati
  • industríjski (-a -o) adj. industriale, industrializzato, dell'industria, per l'industria:
    industrijska država paese industrializzato
    industrijska dejavnost, družba, lastnina attività, società, proprietà industriale
    industrijska revolucija rivoluzione industriale
    šol. industrijska šola scuola industriale
    industrijska špionaža spionaggio industriale
    industrijske odplake acque industriali (di scolo)
    industrijske rastline piante industriali
    teh. industrijske norme norme industriali
    industrijski delavci lavoratori dell'industria
    žel. industrijski tir binario industriale
    industrijsko oblikovanje disegno industriale, (industrial) design
    industrijsko podjetje azienda, impresa industriale
    industrijsko vino vino sofisticato, affatturato
  • izcedíti (-ím) | izcéjati (-am)

    A) perf., imperf.

    1. spremere:
    izcediti sok iz limone spremere il limone

    2. (odcediti, odcejati) scolare:
    izcediti vino iz steklenice scolare il vino dalla bottiglia

    B) izcedíti se (-ím se) | izcéjati se (-am se) perf., imperf. refl. colare