káj
A)  adv.
1.  pren. (uvaja vprašanje) ○:
 kaj že greste? ve ne andate già?
2.  pren. (v retoričnih vprašanjih poudarja nasprotno trditev) ○:
 pohiti, kaj naj čakam do sodnega dne! e sbrigati! Non posso aspettare all'infinito
3.  (izraža grajo) ma:
 kaj te ni sram, da se samo potepaš ma non ti vergogni a non far niente
4.  (izraža nejevoljo, presenečenje) ed ecco, quand'ecco:
 ravno sem hotel zdoma, kaj ti ne pride obisk stavo uscendo quand'ecco visite in casa!
B)  adv.
1.  (izraža manjšo količino) un po', qualche cosetta, di (partitivo):
 gotovo ima kaj dolga avrà sicuramente dei debiti
2.  (v vprašalnih stavkih izraža nedoločeno količino ali mero) ○:
 ali me imaš kaj rad? mi vuoi bene?
 ali se kaj spozna na avto? se ne intende di automobili?
3.  (izraža precejšnjo mero) piuttosto, abbastanza, parecchio:
 življenje je kaj žalostno la vita è piuttosto misera
 (v nikalnih stavkih z nič omejuje zanikanje) affatto, per niente:
 delati se mu nič kaj ne ljubi lavorare non gli garba affatto
4.  (v vprašalnih stavkih posplošuje vprašanje) cosa, che:
 kako je kaj doma? a casa cosa c'è di nuovo
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
 neroden je kot le kaj, da je kaj è incredibilmente maldestro
 udari, če te je kaj e picchia, se ne hai il coraggio
 ne morem si kaj, da se ne bi smejal non posso non ridere
 vrne se čez leto dni ali kaj torna fra un anno o giù di lì
 Zadetki iskanja
-  kàkor
 A) adv. (izraža poljubnost načina) comunque:
 beseda je žaljiva, obrni jo kakor si že bodi la parola è offensiva comunque la giri
 B) konj.
 I.
 1. (izraža primerjave glede enakosti) come:
 toplo je kakor poleti fa caldo come d'estate
 2. (s primernikom izraža neenakost, različnost) come, di:
 sin je večji kakor oče il figlio è più alto del padre
 ni tako priden kakor sestra non è così diligente come la sorella
 3. (izraža podobnost) come:
 ukazuje kakor diktator comanda come un dittatore
 4. (izraža dozdevno podobnost) come:
 srečala sta se kakor po naključju si incontrarono come per caso
 5. drug, drugega kakor (izraža omejenost na navedeno) che, se non:
 ne kaže drugega kakor molčati non bisogna far altro che tacere
 kdo drug je kriv nesreče kakor ti di chi altri è la colpa della disgrazia se non tua
 6. tako ... kakor (za vezanje sorodnih pojavov) (tanto)... quanto; (così)... come; (sia)... che:
 film je bil ugodno sprejet tako pri občinstvu kakor pri kritiki il film ha avuto buona accoglienza tanto di critica che di pubblico
 II. (v odvisnih stavkih)
 1. (v primerjalnih odvisnikih) (così)... come; (tanto)... quanto; (di) come; (di) quanto; come se; che; come:
 on dela tako, kakor delajo drugi fa (così) come fanno gli altri
 plačal je več, kakor so zahtevali pagò più di quanto gli avessero chiesto
 maha z rokami, kakor bi orehe klatil agita le braccia come se abbacchiasse le noci
 dela se, kakor da me ne pozna fa finta di non conoscermi
 ne kaže drugega, kakor da potrpimo non ci resta altro che pazientare
 (za izražanje primerjave sploh) come:
 kakor poročajo časopisi, je prišlo do nemirov come riferiscono i giornali, sono scoppiati disordini
 (za izražanje odnosa osebka do povedanega) come:
 ostani ali pojdi, kakor hočeš resta o va', come vuoi
 2. pren. kakor hitro (v časovnih odvisnikih) (non) appena:
 kakor hitro se vrnem, se ti javim non appena torno, mi faccio vivo
 3. (v pogojnih odvisnikih) se:
 kakor mi ne boš pri priči tiho, te spodim iz sobe se non chiudi subito il becco, ti sbatto fuori dalla stanza
 4. pren. (v dopustnih odvisnikih) per quanto, quantunque, benché:
 kakor ga imam rad, njegovih napak ne morem zamolčati per quanto gli voglia bene, non posso sorvolare sui suoi difetti
 5. (eliptično za naštevanje zgledov za prej povedano) come:
 ptice, kakor orli, jastrebi, sove, so ujede uccelli come le aquile, i nibbi, i gufi, sono predatori
 6. (eliptično z nedoločnim zaimkom ali prislovom za izražanje različnosti stanja) dipende, a seconda:
 postrežba po lokalih ni najboljša, kakor kje il servizio nei locali non è dei migliori, a seconda
-  kàm adv. (izraža usmerjenost v nedoločen, poljuben kraj) ○, da qualche parte, dove:
 ali boš kam odpotoval? pensi di partire?
 mislil sem, da si kam šel pensavo che te ne fossi andato
 pren. hudo je, če nimaš kam na svetu è grave se non sai dove, da chi andare
-  kàr (čésar)
 A) pron. (v oziralnim odvisnikih) (ciò, quello) che, cui:
 naredi, kar hočeš fa ciò che vuoi
 to je edino, s čimer se ne strinjam è l'unica cosa con cui non sono d'accordo
 pren. kar je, (to) je è quello che è
 bo, kar bo sarà quel che sarà
 2. (za uvajanje stavka, ki dopolnjuje vsebino nadrednega stavka) il che:
 tudi minister je odstopil, s čimer se je položaj še bolj zapletel si è dimesso pure il ministro, il che ha complicato ulteriormente la situazione
 3. (s členkom izraža poljubnost pojava) qualsiasi cosa:
 zadovoljen bo s čimer koli si contenterà di qualsiasi cosa
 PREGOVORI:
 ni vse zlato, kar se sveti non è tutto oro quel che riluce
 B) adv.
 1. (poudarja intenzivnost dejanja):
 kar sijal je od ponosa era tutto raggiante di orgoglio
 2. (krepi pomen prislovnega izraza), così, proprio:
 spi kar oblečen dorme (così) vestito
 čakati je moral kar pet ur dovette aspettare persino cinque ore, la bellezza di cinque ore
 kar vsega mu ne moreš verjeti non devi credergli proprio tutto
 3. (s presežnikom izraža najvišjo možno mero) il più, il meno possibile; quanto più, quanto meno possibile:
 v tipkopisu naj bo kar najmanj napak nel dattiloscritto devono esserci quanto meno possibile errori
 4. (izraža rahlo omejitev) piuttosto, abbastanza:
 dekle je kar prikupno la ragazza è piuttosto carina
 kako pa kaj tvoj oče? — Še kar e tuo padre come sta? — Abbastanza bene
 5. (izraža nepričakovanost, neutemeljenost dejanja) d'un tratto, ed ecco:
 kar vstal je in šel e lui d'un tratto si alza e se ne va
 6. kar tako (izraža, da se dejanje zgodi brez določenega vzroka) così:
 kar tako so ga vrgli iz službe l'hanno licenzato così (senza preavviso, inaspettatamente)
 7. (izraža spodbudo, poziv) su, forza, via:
 kar naprej, prosim avanti, prego
 (izraža močno zavrnitev) kar misli si, da te bom zastonj redil stai fresco se credi che ti manterrò gratis
 kar po njem su, dagli
 FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
 pog. pren. mož ni kar tako l'uomo non è chicchessia, è una persona importante
 ne maram denarja, dam ti kar tako non voglio soldi, ti do gratis
 pren. to ne bo šlo kar tako la cosa non andrà così facilmente
 C) konj.
 1. (v primerjalnih odvisnikih) (kolikor) quanto, che:
 denar, kar ga je treba za knjige, ti posodim i soldi che ti occorrono per i libri te li presto
 izgubil je še tisto malo upanja, kar ga je imel perse anche quel poco di speranza che gli era rimasta
 naj stane, kar hoče costi quel che costi
 2. (v časovnih odvisnikih) che, dacché, da quando:
 kar je oženjen, ne zahaja več v družbo da quando si è sposato non si fa più vedere in compagnia
-  kesáti se (-ám se) imperf. refl. ➞ pokesati se pentirsi; dolersi:
 pren. še kesal se boš! te ne pentirai!
-  ko konj. (v odvisnih stavkih)
 1. (v časovnih stavkih za izražanje)
 a) (sočasnosti) quando:
 ko se je prebudil, je stalo sonce že visoko quando si svegliò il sole era già alto
 b) (predhodnosti) (non) appena:
 brž ko prideš domov, mi piši non appena sei a casa scrivimi
 c) prej ko (zadobnosti) prima che, prima di:
 za novico sem zvedel, še prej ko sem se vrnil ho saputo la notizia prima di tornare
 č) medtem ko (za poudarjanje nasprotja med dejanjem nadrednega in odvisnega stavka) mentre, invece:
 lani je imela industrija precej težav, medtem ko je letos položaj precej boljši l'anno scorso l'industria si trovava in difficoltà, mentre quest'anno la situazione è notevolmente migliorata
 2. (v vzročnih odvisnikih) quando, dato che, visto che, dal momento che:
 kaj bi tajil, ko pa je res perché insisti nel negare, quando è vero
 3. knjiž. (v pogojnih stavkih s pogojnim naklonom; če) se:
 ko bi se fant malo učil, bi bil zdelal se il ragazzo avesse studiato un po', avrebbe passato la classe
 (za izražanje želje ali omiljenega ukaza) kaj ko bi poslali po zdravnika? e se mandassimo per il medico?
 4. knjiž. (v dopustnih odvisnikih; čeprav) benché, quantunque, sebbene; anche se:
 ko bi tudi imel, tebi ne bi dal anche se avessi, a te non darei
 5. knjiž. ko da, kot da, kakor da (v primerjalnih odvisnikih) come se:
 odskočil je, ko da bi ga kača pičila fece un salto, come se l'avesse morso una serpe
 6. (v primerjalnih odvisnikih za izražanje sorazmernosti) più... più, più... meno:
 bolj ko vpije, manj ga poslušajo più lui sbraita e meno gli danno ascolto
 dalj ko je bral, bolj ga je povest zanimala più leggeva e più il racconto lo avvinceva
-  kot konj.
 I. (v stavku)
 1. (za izražanje primerjave glede enakosti) come, quanto:
 prav tako je pridna kot njena mati è (altrettanto) brava quanto sua madre
 (za izražanje primerjave glede različnosti) di, che, come, quanto:
 njegov avto je dražji kot sosedov la sua auto è più cara di quella del vicino
 odbojka ni priljubljena kot nogomet la pallamano non è così popolare come il calcio
 to utegne napredek prej zavreti kot pospešiti ciò può frenare piuttosto che stimolare il progresso
 3. (za izražanje podobnosti) come, da:
 bel kot sneg bianco come la neve
 vede se kot gospodar si comporta da padrone
 dela kot črna živina lavora come un negro
 4. (za izražanje približne podobnosti) come:
 sprejeli so ga medse kot brata lo accolsero come un fratello
 počuti se kot prerojen si sente come rinato
 5. pren. drug kot, drugače kot (z nikalnico, za izražanje omejenosti na navedeno) che, se:
 z otrokom nima drugega kot skrbi col bambino non ha altro che preoccupazioni
 kje drugje kot pri nas bi se mu godilo bolje? dove mai altrove se non da noi se la passerebbe meglio?
 6. pren. tako kot (za združevanje sorodnih pojmov) così come, tanto che:
 s filmom so bili zadovoljni tako gledalci kot kritika il film ha soddisfatto tanto il pubblico che la critica
 7. (za izražanje funkcije, položaja, ki ga ima ustrezna oseba ali stvar) come, quale, da:
 to ti svetujem kot prijatelj te lo consiglio da amico
 kot gost nastopa slavni tenorist quale ospite si esibirà il famoso tenore
 II.
 1. (v odvisnih stavkih za izražanje pojmov kakor pod I, 1—6)
 a) come:
 obnašaj se, kot se spodobi comportati come si addice
 b) di quanto, di quel che; come:
 pridelek je slabši, kot smo pričakovali il raccolto è più scarso di quel che ci aspettavamo
 ni tako močan, kot sem mislil non è così forte come credevo
 c) kot da come se, come:
 vede se, kot da je on gospodar si comporta come se fosse lui il padrone
 č) kot če se non:
 odgovora ne dobiš drugače, kot če ga izsiliš non ottieni una risposta se non estorcendola con la forza
 d) kot (... tako) come (... così):
 kot se virusi ločijo po obliki, tako se razlikujejo tudi po zgradbi i virus come si distinguono per la forma, così si diversificano anche per la struttura
 delajo, kot se komu zljubi si lavora come a chi pare e piace
 (za izražanje primerjave sploh) come:
 pridi jutri ali pojutrišnjem, kot hočeš vieni domani o dopodomani, come vuoi
 2. (eliptično za naštevanje zgledov že prej povedanega) come, quale:
 glagoli, kot skakati, letati se imenujejo ponavljalni i verbi come saltellare, svolazzare sono detti iterativi
 FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
 za delo je pripraven kot le kaj è un lavoratore veramente bravo, bravissimo
 poznam tisto dekle, lahkomiselna je kot le katera conosco la ragazza, è proprio sventata
 to pa je že več kot preveč questo è poi troppo!
 ljudje malo manj kot stradajo la gente è, per così dire, alla fame
-  kóža (-e) f
 1. (človeška) pelle, cute, med. epidermide; (živalska) pelle:
 uvela koža pelle vizza
 mehka, nežna koža pelle delicata
 kozm. mastna, suha koža pelle grassa, secca
 debela koža slona la pelle grossa dell'elefante
 s perjem poraščena koža pelle coperta di piume
 2. pren. pelle; pellaccia:
 pren. imeti debelo kožo avere la pelle dura
 odnesti celo kožo riportare la pelle in casa
 rešiti kožo salvare la pelle
 nositi kožo naprodaj giocare sulla propria pelle, rischiare la pelle
 ustrojiti komu kožo conciare qcn. per le feste
 3. (živalska koža) pelle, (usnje) pelle, cuoio:
 umetna koža cuoio artificiale
 čevlji iz krokodilje kože scarpe di pelle di coccodrillo
 torbica iz prave kože borsetta di pelle
 koža severnega jelena renna
 4. ekst. (prevleka sadežev) buccia; pellicola; (prevleka mesnih izdelkov) budello, involucro; (strjena plast na površini redkejših snovi) pellicola, velo, crosta
 FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
 pren. sama kost in koža ga je è ridotto a pelle e ossa
 mraz mu ježi kožo dal freddo gli si accappona la pelle
 dati prašiča iz kože scuoiare il maiale
 pog. iz kože te bom dal ti ammazzo!
 pren. kričati kot bi koga iz kože dajali strillare come un ossesso
 pren. od jeze, veselja iz kože skočiti non stare più nella pelle dalla rabbia, dalla gioia
 ne moči iz svoje kože non poter cambiar pelle
 pren. biti napisano komu na kožo essere, sembrare scritto apposta per uno
 šalj. iti pod kožo gledat andare a letto
 znati zlesti pod kožo essere avvincente (come scrittore e sim.), toccare da vicino
 doživeti, občutiti na lastni koži sperimentare sulla propria pelle
 ne bi bil rad v njegovi koži non vorrei essere nei suoi panni
 pren. imeti debelo, trdo kožo avere la pelle, la pellaccia dura
 pog. biti v dobri, slabi koži stare bene, male di salute
 biti krvav pod kožo essere fatti di carne
 pren. (biti) volk v ovčji koži lupo in veste d'agnello
 strojiti kožo conciare la pelle
 drago prodati kožo vendere cara la propria pelle
 prodajati kožo, dokler je medved še v brlogu vendere la pelle dell'orso prima d'averlo ucciso
 usnj. konzervirana, surova koža pelle conservata, grezza
 zool. letalna koža membrana alare, patagio
 zool. plavalna koža natatoia
-  krùh (krúha) m
 1. pane:
 mesiti, peči kruh impastare, cuocere il pane
 kruh vzhaja il pane lievita
 biti dober kot kruh essere buono come il pane
 biti česa vajen kot (vsakdanjega) kruha esserci abituato come al pane quotidiano
 star, suh kruh pane vecchio, stantio
 bel, črn kruh pane bianco, nero
 Grahamov kruh pane integrale
 koruzni, pšenični, rženi kruh pane di granturco, di grano, di segala
 mlečni, oljnati kruh pane al latte, imburrato
 domač kruh pane casalingo
 drobtina, skorja, sredica kruha briciola, crosta, mollica di pane
 proizvodnja kruha industria panaria
 2. pren. raccolto di grano
 3. pren. (delo, poklic) pane; lavoro; minestra:
 biti ob kruh perdere il posto di lavoro
 delati za (ljubi) kruh, služiti kruh lavorare per la minestra, guadagnarsi il pane
 tovarna je dajala kruh veliko ljudem la fabbrica dava il pane a molta gente
 4. pren. (osnovne materialne dobrine) pane:
 truditi se za kruh guadagnarsi il pane
 rel. daj nam danes naš vsakdanji kruh dacci oggi il nostro pane quotidiano
 rel. darovati kruh in vino offrire il pane e il vino, celebrare la messa
 FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
 iz te moke ne bo kruha se son rose fioriranno
 pren. rezati komu kruh mantenere qcn.
 pren. človek ne živi samo od kruha non di solo pane vive l'uomo
 pren. živeti ob kruhu in vodi essere a pane e acqua, fare una vita stentata, grama
 pog. biti pri lahkem kruhu avere un buon impiego
 iti s trebuhom za kruhom andare in cerca di fortuna
 jesti bel, črn kruh nuotare nell'abbondanza, stentare
 biti (belega) kruha pijan, sit il peggior male del ricco è la sazietà
 smejati se kot cigan belemu kruhu ridere di cuore
 PREGOVORI:
 za lenuha ni kruha chi non lavora non mangia
 zarečenega kruha se največ poje non fare giudizi affrettati (che forse dovrai ritrattare)
 kdor zgodaj vstaja, mu kruha ostaja il mattino ha l'oro in bocca
-  kúrec (-rca) m vulg.
 1. pene; vulg. cazzo; nareč. minchia, pirla
 2. pejor. (ničvrednež) testa di cazzo
 3. (v prislovni rabi za izražanje omalovaževanja)
 kurec pa taka družba una compagnia del cazzo
 kurec te gleda (e) vaffanculo
 to me pa kurec briga non me ne importa un fico secco, vulg. un cazzo
-  lè1 adv.
 1. (izraža omejenost navedenega) solo, soltanto, solamente, semplicemente:
 to je le osnutek zakona è soltanto un disegno di legge
 2. pa le (krepi nasprotje s povedanim) pure, eppure:
 vsega ima, pa le ni srečen ha tutto, eppure non è felice
 3. le da (omejuje prej povedano) purtroppo, sfortunatamente:
 tudi pri nas imamo dobre gospodarstvenike, le da premalo anche da noi vi sono bravi manager, purtroppo sono pochi
 4. (v zvezi s 'če' izraža pogojenost) soltanto se; purché, a patto che:
 plačal bi, če bi le mogel pagherei, soltanto se potessi
 nekaj pomeniš le, če imaš denar uno conta purché abbia soldi
 5. (z oziralnimi zaimki in prislovi poudarja ugibanje) ahi, cosa mai; dove mai; quando mai, perché mai:
 le kaj si bo mislil o nas cosa mai penserà di noi
 le kje boš zdaj dobil zdravnika? dove mai troverai un medico a quest'ora?
 6. (izraža spodbudo, poziv) su, suvvia; pur; nessuno, niente:
 le nič ne jokaj! su, non frignare!
 (eliptično) le počasi! nessuna fretta!; adagio, Biagio!
 le brez skrbi! niente paura!
 le korajžno! su, coraggio!
 7. da le, če le (eliptično, izraža zadovoljstvo, začudenje ali ukaz, željo) l'importante è che; basta che, purché:
 da ste le zdravi purché siate sani
 če le ni kaj hujšega purché non sia qualcosa di più grave, di peggio
 da te le ni sram dovresti vergognartene!
 8. kot le (izraža visoko stopnjo) assai, oltremodo, estremamente:
 zvit kot le kaj furbo di tre cotte
 prijazen kot le kaj gentilissimo
-  lì avv.
 1. tam; tja:
 ero lì ad aspettarti tam sem te čakal
 vado lì e torno subito grem tja in se takoj vrnem
 siamo ancora lì pren. še vedno smo tam (pri starem)
 2. (podkrepitev) tam:
 lì muoviti! ti tam, zgani se!
 3. takrat, tedaj, tačas (temporalno):
 e la cosa finì lì no, in tukaj se je zadeva končala
 ero lì lì per rispondere ravno sem hotel odgovoriti
 essere lì lì per pripravljati se na kaj
 essere lì lì per piangere biti na tem, da se zjokaš
 4.
 di lì, da lì odtod
 giù di lì približno, okoli
 5.
 per lì ondod
 lì per lì sprva:
 lì per lì rimasi interdetto sprva sem bil osupel
-  lovíti (-ím)
 A) imperf. ➞ uloviti
 1. correre dietro a, rincorrere, cercar di acchiappare
 2. catturare, intercettare, prendere
 3. (zbrati, zbirati, nabrati, nabirati) raccogliere
 4. cacciare, andare a caccia di; pescare:
 loviti kunce cacciare le lepri
 loviti ptiče uccellare
 mačka lovi miši il gatto va a caccia di topi
 loviti na trnek pescare con l'amo
 5. pren. cercare di afferrare; intercettare, captare:
 lovila je vsako njegovo besedo cercava di afferrare ogni sua parola
 loviti signale s satelitov captare i segnali dei satelliti
 6. pren. sorprendere:
 le pojdi, da te ne bo noč lovila va' pure, prima che ti sorprenda la notte
 7.
 loviti sapo, zrak respirare affannosamente; boccheggiare
 FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
 loviti besede cercare (affannosamente) le parole
 dan je treba loviti zjutraj il mattino ha l'oro in bocca
 loviti korak s časom cercare di essere al passo coi tempi
 loviti stopinje za kom camminare dietro a qcn., seguire qcn.
 loviti dekleta na sladke besede sedurre le fanciulle con le belle parole
 loviti koga na besedo prendere qcn. in parola
 loviti slepe miši giocare a mosca cieca; ekst. amoreggiare
 loviti ravnotežje cercare l'equilibrio
 slikar lovi motiv il pittore disegna, abbozza il motivo
 turist lovi prizor v objektiv il turista riprende, fotografa la scena
 navt. loviti veter v jadro navigare sopravvento
 rib. loviti na črva, na muho pescare a verme, a mosca
 s tujo roko kače loviti farsi cavare le castagne dal fuoco
 PREGOVORI:
 na med se muhe love, na sladke besede ljudje si pigliano più mosche in una goccia di miele che in un barile d'aceto
 bolje drži ga, kot lovi ga meglio un 'ho' che dieci 'avrò'
 kar mačka rodi, miši lovi chi di gatta nasce convien che cacci i topi
 B) lovíti se (-ím se) imperf. refl.
 1. acchiapparsi
 2. tenersi in bilico
 3. correre
 4. essere incerto; esitare
 5. igre giocare ad acchiappino, a rincorrersi
 6. pren. loviti se za correre dietro a:
 loviti se za dobičkom correre dietro ai guadagni
 loviti se za vsako besedo cercare la parola giusta, adatta
 pren. loviti se za vsako bilko cercare il minimo appiglio, un'ancora di salvezza
-  lúna (-e) f
 1. astr. luna, Luna:
 luna sije, vzide, zaide la luna splende, sorge, tramonta
 žarki lune i raggi della luna
 polet na luno volo sulla luna
 mlada luna luna nuova
 polna luna luna piena
 2. (mesečina) luna:
 luna ga nosi è sonnambulo
 pren. ali te luna trka, živiš na luni? ma che vivi nel mondo della luna?
 pren. lajati v luno abbiare alla luna
 pren. pog. mi tudi nismo z lune padli mica siamo scemi
 astr. Jupitrove lune le lune di Giove
-  magari
 A) inter. še kako, bogdaj; seveda, kajpada:
 Vengo con te? - Magari ! Ali naj grem s tabo? - Kajpada!
 B) cong. ko bi le, bogdaj da:
 magari fosse vero! ko bi le bilo res!
 C) avv.
 1. morda, verjetno
 2. celo:
 magari sarebbe capace di pretendere di esser pagato bil bi celo sposoben zahtevati plačilo
-  mai
 A) avv.
 1. nikoli, nikdar; sploh ne:
 mai e poi mai! nikoli!, sploh ne!
 2. sploh, kdaj; neki (v vprašalnih, pogojnih in dubitativnih stavkih):
 dove mai sarà andato a finire il libro! kam neki se je zgubila knjiga!
 caso mai, se mai eventualno, morebitno:
 non scomodarti! caso mai vengo io da te ne daj se motiti, morda pridem jaz k tebi
 B) m invar. šalj.
 il giorno di san mai na dan svetega Nikoli
-  mándi (-ja) m otr. coniglio, coniglietto:
 inter. mandi te gleda! un corno!, un fico secco!
-  már2 adv. meglio; piuttosto:
 mar bi tam ostal, saj vidiš, da te tu ne marajo avresti fatto meglio a restare lì, tanto qui non ti vogliono
-  márati (-am) imperf.
 1. (navadno z nikalnico) volere, desiderare:
 ne marati jesti non voler mangiare
 ne maram, da si tako pozno zunaj non voglio che tu stia fuori così tardi
 (eliptično) ne marati v šolo non voler andare a scuola
 2. (z nedoločnikom izraža, da dejanje ne nastopi):
 mokra drva ne marajo goreti la legna umida non arde
 3. pren. (biti pripravljen sprejeti, kar je povedano) volere:
 od tebe ne maram sočutja non voglio la tua compassione
 4. pren. (čutiti naklonjenost do koga, česa) amare, piacere:
 nikoli ni maral družbe non ha mai amato la compagnia
 ne mara pretiranega govorjenja i discorsi insulsi non gli piacciono
 5. pren. (zanimati se, meniti se za) curarsi di, interessare:
 ne maram za njene lepe besede i suoi bei discorsi non mi interessano
 ne maraj, vsak začetek je težak non te la prendere, ogni inizio è difficile
-  mascherina f
 1. pomanjš. od ➞ maschera maskica
 2. ljubka maska (otroka, deklice):
 ti conosco mascherina! spregledal sem te, hinavec!
 3. veter. maska; šalj. lisast obraz
 4. kapica (na čevljih)
 5. avto maska