Franja

Zadetki iskanja

  • regalare v. tr. (pres. regalo)

    1. podariti, darovati:
    regalare le proprie energie pren. zapravljati svoje sile, svoja prizadevanja
    regalarsi un po' di riposo šalj. privoščiti si majhen oddih

    2. podariti, poceni prodati

    3. nareč. obdariti, obdarovati (koga)
  • regolarizzare v. tr. (pres. regolarizzo) regulirati; urediti, urejati; normalizirati:
    con il matrimonio ha regolarizzato la sua relazione s poroko je uredil svoje razmerje
  • restituírati (-am) perf., imperf. (vrniti, povrniti; obnoviti, obuditi) restituire; far rivivere:
    v svoje delo je restituiral prvotno idejo humanizma nella sua opera restituì, fece rivivere l'ideale originario dell'umanesimo
  • rēsto m

    1. ostanek, preostanek:
    del resto sicer

    2. mat. ostanek

    3. ostanek, ostali denar, razlika:
    avere il proprio resto pren. dobiti svoje
    lasciare il resto di mancia pustiti napitnino

    4.
    resti pl. ostanki, zapuščina:
    i resti di una necropoli ostanki grobišča
    resti mortali zemeljski ostanki, truplo
  • rientrare

    A) v. intr. (pres. rientro)

    1. vstopiti spet, vstopati nazaj, spet priti; vrniti, vračati se:
    rientrare in casa spet stopiti v hišo
    i giocatori sono rientrati in campo igralci so spet na igrišču
    quando rientri? kdaj prideš, kdaj se vrneš?
    rientrare in grazia di qcn. pren. biti spet v milosti pri kom, uživati spet naklonjenost nekoga
    rientrare nei ranghi pren. spet se podrediti, podrejati
    rientrare in patria vrniti se domov, v domovino
    rientrare in possesso di qcs. spet priti do česa
    rientrare in sé zavedeti, ovedeti se

    2. ekst. umakniti, umikati se; uskočiti, skrčiti se (blago); pren. biti odpovedan, ne se realizirati:
    per mancanza di finanziamenti il progetto è rientrato zaradi pomanjkanja finančnih sredstev projekt ni bil realiziran

    3. biti pomaknjen nazaj, navznoter

    4. spadati (k), biti (v):
    il caso non rientra nelle tue competenze zadeva ni v tvoji pristojnosti

    5. nazaj dobiti (izposojeni, vloženi denar):
    rientrare nel proprio, rientrarci priti na svoje

    B) v. tr.

    1. navt. nazaj potegniti, povleči (v čoln, na ladjo)

    2. navt. speti del jader
  • riprēndere*

    A) v. tr. (pres. riprēndo)

    1. ponovno vzeti, jemati:
    riprendere l'abito pren. spet se pomenišiti, postati spet duhovnik
    riprendere le armi spet se bojevati, vojskovati
    riprendere marito ponovno se omožiti
    riprendere il proprio posto vrniti se na svoje mesto

    2. nazaj vzeti, jemati

    3. ponovno zavzeti, osvojiti

    4.
    riprendere animo spet se opogumiti
    riprendere quota aero spet se dvigniti; pren. opomoči si
    riprendere i sensi pren. osvestiti se, priti k zavesti

    5. spet začeti; znova se lotiti, lotevati; nadaljevati:
    riprendere il cammino nadaljevati pot
    riprendere il discorso nadaljevati pogovor, izvajanje
    riprendere il mare spet pluti
    riprendere i pennelli znova se lotiti slikanja

    6. opomniti, opominjati, grajati; kritizirati:
    riprendere la superficialità kritizirati površnost

    7. umet., foto posneti; poslikati

    8. spet napasti, napadati (bolezen)

    9. obl. zožiti, zoževati:
    riprendere l'abito in vita obleko zožiti v pasu

    B) v. intr.

    1. znova začeti:
    riprese a gridare začel je spet kričati

    2. opomoči si

    C) ➞ riprēndersi v. rifl. (pres. mi riprēndo)

    1. opomoči si

    2. (ravvedersi) poboljšati se
  • riversare

    A) v. tr. (pres. rivērso)

    1. ponovno zliti, zlivati

    2. razliti (na); pren. prevaliti:
    riversare la colpa su qcn. zvaliti krivdo na koga
    riversare nel lavoro le proprie energie preliti svoje sile v delo

    3. tehn. presneti, presnemati; ekst. prepisati

    B) ➞ riversarsi v. rifl. (pres. mi rivērso)

    1. izlivati se (tekočina)

    2. pren. zgrniti, zgrinjati se (množica)
  • rôka (-e) f

    1. (cela) braccio (pl. f braccia); (spodnji del) mano (pl. mani):
    dvigniti roko alzare la mano
    prekrižati roke na prsih incrociare le braccia sul petto
    roke in noge le braccia e le gambe
    peljati dekle pod roko andare a braccetto con la ragazza
    braniti se z golimi rokami difendersi a mani nude
    glasovati z dviganjem rok votare per alzata di mano
    stisniti roko v pest stringere la mano a pugno
    držati se za roko tenersi per mano
    mehke, negovane roke mani tenere, curate
    dati, stisniti (komu) roko dare, stringere la mano (a qcn.)
    ponuditi, sprejeti roko sprave proporre, accettare la riconciliazione
    imeti raskave, žuljave roke avere mani ruvide, callose
    pren. pljuniti v roke rimboccarsi le maniche
    udariti si v roke stipulare, suggellare un affare
    pren. tak je, da bi iz rok jedel è docile, accondiscendente
    (na pošiljki) v roke XY a NN personalmente

    2. (roka glede na delo, ki ga opravlja) mano:
    prepustiti se rokam zdravnika affidarsi alle mani del medico
    pazi se, ker me že srbijo roke attento che mi prudono le mani, attento che le prendi
    dvigniti roko proti komu, nad koga, položiti roke na koga alzare le mani su, contro qcn.
    umreti od sovražnikove roke morire per mano nemica
    gledati komu pod roke controllare qcn., non fidarsi di qcn.
    denar mu gre nerad od rok è un tipo tirchio, spilorcio
    delo mu gre od rok lavora svelto
    kaj prislužiti z rokami guadagnare qcs. con le proprie mani
    imeti lahko, zanesljivo roko avere la mano leggera, sicura
    narediti na hitro roko fare frettolosamente

    3. pren. (človek) mano:
    potrebovati pridne roke aver bisogno di mani laboriose
    hiši manjka ženska roka la casa ha bisogno di una brava padrona

    4. na roko, na roke (v adv. rabi) a mano:
    delati čevlje na roke fare le scarpe a mano

    5. (z biti, dati, imeti, vzeti in predlogi)
    imeti metlo v rokah tenere la scopa in mano, scopare
    vzeti knjigo v roke prendere in mano il libro, cominciare a studiare, a leggere
    pren. dati vajeti iz rok cedere il comando, la direzione
    posestvo je v tujih rokah il podere è in mano a estranei
    novica je iz prve roke è una notizia di prima mano
    vzeti usodo v svoje roke decidere del proprio destino in prima persona
    pren. imeti v rokah škarje in platno tenere il coltello dalla parte del manico
    iztrgati koga iz rok smrti salvare qcn. dalla morte
    biti v dobrih rokah essere in buone mani

    6. (moč koga ali česa) mano:
    biti v rokah pravice essere nelle mani della giustizia
    biti podaljšana roka koga agire per conto di qcn.

    7.
    biti, imeti pri roki essere, avere a portata di mano

    8. pren.
    biti od rok essere fuori mano

    9. pejor. zampa:
    roke dol! giù le zampe
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    pren. ne mazati si rok s čim non sporcarsi le mani con qcs.
    dati za koga roko v ogenj mettere la mano sul fuoco per qcn.
    držati roke v žepu, križem starsene con le mani in mano, con le mani in panciolle
    držati, imeti roko nad kom proteggere qcn.
    že po prvih težavah dvigniti roke desistere fin dalle prime difficoltà
    poletje podaja roko jeseni l'estate passa la mano all'autunno, trapassa nell'autunno
    podati si roke riconciliarsi, rappacificarsi
    pog. položiti roko nase suicidarsi
    ponuditi komu roko dare una mano a qcn.
    pren. umiti si roke lavarsene le mani
    izpustiti zmago iz rok lasciarsi sfuggire di mano la vittoria
    živeti iz rok v usta campare alla giornata
    biti si na roko aiutarsi a vicenda
    iti komu na roko aiutare, appoggiare qcn.
    denar na roko ali pa nič pagare in contanti e subito
    pasti policiji v roke cadere nelle mani della polizia
    ukrasti, kar pride pod roko avere la mano lunga, sgraffignare qualsiasi cosa venga a portata di mano
    vzeti koga v roke dare una sgridata, una lavata di capo a qcn.
    pren. pamet v roke metti, mettete la testa a posto!
    prositi za njeno roko chiedere la sua mano
    nositi koga na rokah coccolare qcn.
    kupiti, prodati pod roko comprare, vendere sotto banco
    ne imeti čistih rok essere colpevole, essersi macchiato di qualche colpa
    biti čigava desna roka essere un collaboratore intimo, insostituibile di qcn.; essere il braccio destro di qcn.
    kaj narediti z levo roko fare qcs. senza difficoltà, a occhi chiusi; pejor. fare qcs. alla carlona
    politika močne roke la politica della mano dura
    sprejeti z odprtimi rokami ricevere, accogliere a braccia aperte, cordialmente
    imeti polne roke dela essere oberato dal lavoro
    ostati praznih rok restare a mani vuote
    odtegniti komu prijateljsko roko negare aiuto a qcn.
    dati komu proste roke dare mano libera a qcn.
    delati na svojo roko fare di testa propria, non tener conto dell'opinione altrui
    začeti (obrt) na svojo roko cominciare a lavorare in proprio
    imeti zvezane roke avere le mani legate
    vladati z železno roko governare con mano di ferro (in guanto di velluto)
    imeti prijateljev, da jih prešteješ na prste ene roke avere gli amici che si potrebbero contare sulle dita di una mano
    saj nimam deset rok ho solo due mani!
    če mu prst ponudiš, pa roko zagrabi tu gli offri un dito e lui si prende tutto il braccio
    vešča roka mano esperta
    roke kvišku! mani in alto!
    elektr. pravilo desne roke la regola della mano destra
    rel. polaganje rok imposizione delle mani
    teh. mehanična roka braccio meccanico
    PREGOVORI:
    roka roko umije una mano lava l'altra
    boljši je vrabec v roki kakor golob na strehi è meglio un fringuello in mano che un tordo da lontano; meglio un uovo oggi che la gallina domani
  • rovēscio

    A) agg. (m pl. -sci; f pl. -sce) obrnjen; narobe:
    a rovescio vznak; pren. narobe
    per diritto e per rovescio upravičeno ali ne
    capire a rovescio razumeti narobe
    cadere rovescio pasti vznak

    B) m (pl. -sci)

    1. druga, hrbtna stran:
    il rovescio della medaglia pren. druga plat medalje

    2. ekst. pren. polom; nesreča; poraz

    3. naliv; ploha (tudi pren.)

    4. udarec vnic (s hrbtno stranjo roke)

    5. šport backhand (udarec)

    6. glasba obrat, inverzija
    PREGOVORI: ogni dritto ha il suo rovescio preg. vsako lice ima svoje naličje
  • sacrificio m (pl. -ci)

    1. relig. žrtev; žrtvovanje:
    sacrificio cruento, incruento krvavo, nekrvavo žrtvovanje
    fare un sacrificio in onore a Giunone žrtvovati Junoni

    2. relig.
    sacrificio divino, sacrificio dell'altare, sacrificio della Messa sveta maša

    3. žrtev, darovanje:
    fare sacrificio di sé darovati svoje življenje

    4. žrtev, požrtvovalnost, odpovedovanje:
    studiare a costo di grandi sacrifici požrtvovalno študirati
  • saggio2 m (pl. -gi)

    1. preizkus, preizkušanje

    2. vzorec:
    un saggio di vino vzorec vina
    esemplare di saggio tisk brezplačni izvod
    mandare un saggio tisk poslati brezplačni izvod (knjige, revije ipd.)

    3. izvedba; nastop:
    saggio ginnico telovadni nastop
    saggio musicale glasbeni nastop
    dare saggio delle proprie capacità pokazati svoje sposobnosti

    4. ekon. mera:
    saggio d'interesse obrestna mera
    saggio di sconto eskontna mera
  • sapere*

    A) v. tr. (pres. )

    1. vedeti, znati:
    sapere un sacco di cose znati kup stvari
    non sa niente ne ve nič
    sapere qcs. dall'a alla zeta, come l'avemaria, per filo e per segno kaj natanko vedeti, znati kot očenaš
    sapere qcs. a memoria znati kaj na pamet
    sapere di kaj poznati površno, za silo, nekaj znati:
    sapere di musica znati nekaj malega o glasbi

    2. (praktično) znati:
    sapere dove il diavolo tiene la coda, saperla lunga pren. biti prebrisan, prevejan
    sapere il fatto suo pren. biti vešč (pri svojem delu); biti človek na mestu
    sapere il proprio mestiere znati svoj poklic, svoje delo

    3. izvedeti:
    da chi l'hai saputo? od koga si to zvedel?
    a saperlo! ko bi vedel!
    Dio sa Bog mi je priča (v podkrepitev trditve)
    che io sappia, per quanto io sappia kolikor vem
    per chi non lo sapesse da veste
    sappi, sappiate vedi, vedite (opomin, opozorilo)
    sapere qcs. da buona fonte, da fonte sicura zvedeti kaj iz zanesljivih virov

    4. vedeti, zavedati se; predvidevati:
    sapevo che sarebbe finita così vedel sem, da se bo tako končalo

    5. (kot servilni glagol z infinitivom) znati:
    sapere leggere, scrivere znati brati, pisati
    saperci fare biti sposoben, znati

    6. (v negativni obliki za izražanje dvoma, negotovosti) vedeti:
    non si sa mai kdo ve, nikoli se ne ve
    non saprei ne bi vedel:
    Cosa mi consigli? - Non saprei Kaj mi svetuješ? - Ne bi vedel

    B) v. intr.

    1. imeti okus (po):
    sapere di bruciato imeti okus po prismojenem
    non sapere di niente, di nulla biti brez okusa; pren. biti brez vrednosti, nezanimiv

    2. dišati, smrdeti:
    la stanza sa di chiuso soba smrdi po zatohlem

    3. zdeti se, imeti občutek:
    mi sa che non sia vero zdi se mi, da ni res
    mi sa male žal mi je, grdo se mi zdi

    C) m (le sing.) znanje
    PREGOVORI: chi sa il gioco non l'insegna preg. kdor pozna trik, naj ga ne kaže drugim
  • sbilanciare

    A) v. tr. (pres. sbilancio)

    1. spraviti, spravljati iz ravnovesja (tudi pren.)

    2. (gospodarsko, gmotno) spodkopati

    B) v. intr. izgubiti, loviti ravnotežje; viseti vstran

    C) sbilanciarsi v. rifl. (pres. mi sbilancio) biti premalo previden, preveč obljubljati:
    non sbilanciarsi troppo tehtati svoje besede
    non voler sbilanciarsi ne se želeti eksponirati
  • sédati (-am) | sésti (sédem) imperf., perf.

    1. sedersi, mettersi a sedere, mettersi seduti; posarsi:
    ptice sedajo na drevo gli uccelli si posano sull'albero

    2. mettersi:
    sesti h klavirju mettersi al pianoforte
    sesti za volan mettersi al volante, guidare l'auto

    3. teh. (trdno se prilegati) accoppiarsi, inserirsi, ingranare;
    vijak mora sesti la vite deve inserirsi bene
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    pren. sesti na limanice lasciarsi abbindolare
    sesti na svoje mesto tornare al proprio posto, regolarsi
    sesti na posestvo, zemljo impadronirsi del podere, della terra
    sesti na prestol sedere sul trono
    sesti komu na tilnik, za vrat dominare su qcn., fare violenza a qcn.
    sesti v spomin restare impresso nella memoria
    pren. sesti na mehko stare in un letto di rose
    sesti za konferenčno mizo mettersi al tavolo delle trattative
  • sēsto3 m red, mesto:
    mettere in sesto spraviti na svoje mesto, v red
  • síla (-e) f

    1. fiz. forza:
    sredobežna, sredotežna sila forza centrifuga, centripeta
    težnostna sila forza di gravità
    gonilna sila (tudi pren.) forza motrice
    magnetna, kemična sila forza magnetica, chimica

    2. ekst. forza, violenza, sopruso:
    upreti se sili ribellarsi alla forza, al sopruso
    uporabiti silo ricorrere alla forza
    na silo odpreti aprire con la forza
    na silo se smehljati sorridere forzatamente
    delati, storiti komu silo usare la forza contro qcn.
    evf. storiti ženski silo violentare, stuprare una donna

    3. (telesna, duševna sposobnost) forza spirituale, fisica;
    ustvarjalne sile forze creative
    meriti svoje sile misurare le proprie forze

    4. forza, vigore, potenza:
    izkoristiti silo vetra sfruttare la forza del vento
    sila spomina, strasti la forza della memoria, della passione

    5. (organizirana skupina) forze:
    policijske sile le forze di polizia, dell'ordine
    oborožene sile le forze armate

    6. (država) potenza:
    evropske, kolonialne sile le potenze europee, coloniali
    sporazum velikih sil accordo delle superpotenze

    7.
    elementarne, naravne sile le forze della natura
    rel. peklenske sile le forze infernali

    8. (težko stanje, ki zahteva pomoč) necessità, imprevisto, emergenza;
    hraniti denar za kako silo tenere da parte i soldi per casi di emergenza
    predlagana rešitev je samo izhod v sili la soluzione proposta è soltanto un'uscita d'emergenza
    klic v sili SOS

    9. pog.
    ni mi sile, pa vendar želim oditi non che mi ci trovi male, eppure vorrei andarmene
    iron. ravno sila je bila to narediti proprio questo dovevi fare?!

    10. pren. ni sile (v adv. rabi izraža omejeno stopnjo)
    slišati je, da je bolan. Oh, ni sile si dice che sta male. Ma neanche tanto

    11. za silo pren. abbastanza, un po';
    za silo govori angleško, nemško mastica un po' d'inglese, di tedesco
    za silo sem se ogrel mi sono scaldato un po'

    12. po vsej sili ad ogni costo:
    po vsej sili hoče ven vuole uscire ad ogni costo

    13. od sile pren. (izraža visoko stopnjo) molto, oltre modo:
    od sile natančen človek un uomo pedantissimo

    14. od sile (v povedni rabi izraža nevoljo)
    to je pa že od sile questo poi è troppo
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    delovna sila forza lavoro, manodopera
    narediti kaj po sili razmer fare qcs. per forza di cose
    hist. sile osi le forze dell'Asse
    agr. zakol v sili macellazione d'urgenza
    fiz. odbojna, oviralna, privlačna sila forza di repulsione, impediente, di attrazione
    sila trenja attrito
    paralelogram sil il parallelogramma delle forze
    geol. eksogene, endogene sile forze esogene, endogene
    kem. molekulske sile forze molecolari
    teh. potisna, vlečna sila spinta, trazione
    kohezijska sila forza di coesione
    jur. skrajna sila stato d'emergenza
    višja sila forza maggiore
    PREGOVORI:
    sila kola lomi necessità fa legge
    v sili še hudič muhe žre il bisogno fa trottar la vecchia
  • simile

    A) agg.

    1. podoben

    2. takšen

    B) m, f

    1. vrstnik, vrstnica

    2.
    simili m pl. bližnji:
    amare i propri simili ljubiti svoje bližnje
  • sín (-a) pl. sinovi f figlio:
    imeti tri sinove avere tre figli
    vzgojiti sina allevare un figlio
    roditi sina partorire un figlio
    mlajši, starejši sin il figlio minore, maggiore
    nezakonski sin figlio illeggittimo
    prvorojeni sin figlio primogenito
    rodni sin figlio carnale
    sin edinec figlio unico
    pravi sin svoje dobe vero figlio del proprio tempo
    bibl. pren. izgubljeni sin il Figliol prodigo
    Adamov sin il figlio di Adamo, l'uomo
    pasji sin (tudi inter.) figlio d'un cane
    je pravi sin svojega očeta è suo padre sputato
    rel. sin božji il Figlio di Dio, il Verbo
    PREGOVORI:
    kakršen oče, tak sin quale il padre, tale il figlio
  • skleníti (sklénem) | sklépati (-am) perf., imperf.

    1. congiungere, unire, chiudere:
    skleniti obroč chiudere il cerchio, l'accerchiamento
    skleniti roke k molitvi congiungere le mani in preghiera

    2. chiudere, stringere:
    skleniti pest stringere il pugno

    3.
    skleniti obroč okoli mesta circondare, accerchiare la città
    z mostom skleniti zvezo med obalo in otokom collegare la costa e l'isola con un ponte

    4. (končati) concludere:
    skleniti govor z zdravico concludere il discorso con un brindisi
    skleniti svoje dni, življenjsko pot morire

    5. concludere, arguire, dedurre, evincere:
    iz tega je mogoče sklepati, da se ne può dedurre che
    filoz. sklepati s silogizmi sillogizzare
    sklepati s sofizmi sofisticare

    6. stipulare, contrarre:
    skleniti pogodbo stipulare un contratto
    sklepati prijateljstva contrarre amicizie
    skleniti posel concludere un affare
    jur. sklepati pogodbo (pred notarjem) rogare
    skleniti zavezništvo allearsi (con)
    jur. skleniti zakonsko zvezo contrarre matrimonio
    sklepati kompromise patteggiare
    sklepati pogodbe patteggiare, negoziare
    skleniti s kom vse račune regolare i conti con qcn.

    7. decidere:
    sklenil je oditi decise di andarsene
  • slavíti (-ím) imperf.

    1. lodare, celebrare, cantare:
    narod slavi svoje junake il popolo celebra i propri eroi

    2. (proslavljati) commemorare, celebrare, festeggiare:
    slaviti desetletnico poroke festeggiare il decimo anniversario del matrimonio
    slaviti obletnico osvoboditve commemorare l'anniversario della liberazione
    slaviti zmago vincere