regalare v. tr. (pres. regalo)
1. podariti, darovati:
regalare le proprie energie pren. zapravljati svoje sile, svoja prizadevanja
regalarsi un po' di riposo šalj. privoščiti si majhen oddih
2. podariti, poceni prodati
3. nareč. obdariti, obdarovati (koga)
Zadetki iskanja
- regolarizzare v. tr. (pres. regolarizzo) regulirati; urediti, urejati; normalizirati:
con il matrimonio ha regolarizzato la sua relazione s poroko je uredil svoje razmerje - restituírati (-am) perf., imperf. (vrniti, povrniti; obnoviti, obuditi) restituire; far rivivere:
v svoje delo je restituiral prvotno idejo humanizma nella sua opera restituì, fece rivivere l'ideale originario dell'umanesimo - rēsto m
1. ostanek, preostanek:
del resto sicer
2. mat. ostanek
3. ostanek, ostali denar, razlika:
avere il proprio resto pren. dobiti svoje
lasciare il resto di mancia pustiti napitnino
4.
resti pl. ostanki, zapuščina:
i resti di una necropoli ostanki grobišča
resti mortali zemeljski ostanki, truplo - rientrare
A) v. intr. (pres. rientro)
1. vstopiti spet, vstopati nazaj, spet priti; vrniti, vračati se:
rientrare in casa spet stopiti v hišo
i giocatori sono rientrati in campo igralci so spet na igrišču
quando rientri? kdaj prideš, kdaj se vrneš?
rientrare in grazia di qcn. pren. biti spet v milosti pri kom, uživati spet naklonjenost nekoga
rientrare nei ranghi pren. spet se podrediti, podrejati
rientrare in patria vrniti se domov, v domovino
rientrare in possesso di qcs. spet priti do česa
rientrare in sé zavedeti, ovedeti se
2. ekst. umakniti, umikati se; uskočiti, skrčiti se (blago); pren. biti odpovedan, ne se realizirati:
per mancanza di finanziamenti il progetto è rientrato zaradi pomanjkanja finančnih sredstev projekt ni bil realiziran
3. biti pomaknjen nazaj, navznoter
4. spadati (k), biti (v):
il caso non rientra nelle tue competenze zadeva ni v tvoji pristojnosti
5. nazaj dobiti (izposojeni, vloženi denar):
rientrare nel proprio, rientrarci priti na svoje
B) v. tr.
1. navt. nazaj potegniti, povleči (v čoln, na ladjo)
2. navt. speti del jader - riprēndere*
A) v. tr. (pres. riprēndo)
1. ponovno vzeti, jemati:
riprendere l'abito pren. spet se pomenišiti, postati spet duhovnik
riprendere le armi spet se bojevati, vojskovati
riprendere marito ponovno se omožiti
riprendere il proprio posto vrniti se na svoje mesto
2. nazaj vzeti, jemati
3. ponovno zavzeti, osvojiti
4.
riprendere animo spet se opogumiti
riprendere quota aero spet se dvigniti; pren. opomoči si
riprendere i sensi pren. osvestiti se, priti k zavesti
5. spet začeti; znova se lotiti, lotevati; nadaljevati:
riprendere il cammino nadaljevati pot
riprendere il discorso nadaljevati pogovor, izvajanje
riprendere il mare spet pluti
riprendere i pennelli znova se lotiti slikanja
6. opomniti, opominjati, grajati; kritizirati:
riprendere la superficialità kritizirati površnost
7. umet., foto posneti; poslikati
8. spet napasti, napadati (bolezen)
9. obl. zožiti, zoževati:
riprendere l'abito in vita obleko zožiti v pasu
B) v. intr.
1. znova začeti:
riprese a gridare začel je spet kričati
2. opomoči si
C) ➞ riprēndersi v. rifl. (pres. mi riprēndo)
1. opomoči si
2. (ravvedersi) poboljšati se - riversare
A) v. tr. (pres. rivērso)
1. ponovno zliti, zlivati
2. razliti (na); pren. prevaliti:
riversare la colpa su qcn. zvaliti krivdo na koga
riversare nel lavoro le proprie energie preliti svoje sile v delo
3. tehn. presneti, presnemati; ekst. prepisati
B) ➞ riversarsi v. rifl. (pres. mi rivērso)
1. izlivati se (tekočina)
2. pren. zgrniti, zgrinjati se (množica) - rôka (-e) f
1. (cela) braccio (pl. f braccia); (spodnji del) mano (pl. mani):
dvigniti roko alzare la mano
prekrižati roke na prsih incrociare le braccia sul petto
roke in noge le braccia e le gambe
peljati dekle pod roko andare a braccetto con la ragazza
braniti se z golimi rokami difendersi a mani nude
glasovati z dviganjem rok votare per alzata di mano
stisniti roko v pest stringere la mano a pugno
držati se za roko tenersi per mano
mehke, negovane roke mani tenere, curate
dati, stisniti (komu) roko dare, stringere la mano (a qcn.)
ponuditi, sprejeti roko sprave proporre, accettare la riconciliazione
imeti raskave, žuljave roke avere mani ruvide, callose
pren. pljuniti v roke rimboccarsi le maniche
udariti si v roke stipulare, suggellare un affare
pren. tak je, da bi iz rok jedel è docile, accondiscendente
(na pošiljki) v roke XY a NN personalmente
2. (roka glede na delo, ki ga opravlja) mano:
prepustiti se rokam zdravnika affidarsi alle mani del medico
pazi se, ker me že srbijo roke attento che mi prudono le mani, attento che le prendi
dvigniti roko proti komu, nad koga, položiti roke na koga alzare le mani su, contro qcn.
umreti od sovražnikove roke morire per mano nemica
gledati komu pod roke controllare qcn., non fidarsi di qcn.
denar mu gre nerad od rok è un tipo tirchio, spilorcio
delo mu gre od rok lavora svelto
kaj prislužiti z rokami guadagnare qcs. con le proprie mani
imeti lahko, zanesljivo roko avere la mano leggera, sicura
narediti na hitro roko fare frettolosamente
3. pren. (človek) mano:
potrebovati pridne roke aver bisogno di mani laboriose
hiši manjka ženska roka la casa ha bisogno di una brava padrona
4. na roko, na roke (v adv. rabi) a mano:
delati čevlje na roke fare le scarpe a mano
5. (z biti, dati, imeti, vzeti in predlogi)
imeti metlo v rokah tenere la scopa in mano, scopare
vzeti knjigo v roke prendere in mano il libro, cominciare a studiare, a leggere
pren. dati vajeti iz rok cedere il comando, la direzione
posestvo je v tujih rokah il podere è in mano a estranei
novica je iz prve roke è una notizia di prima mano
vzeti usodo v svoje roke decidere del proprio destino in prima persona
pren. imeti v rokah škarje in platno tenere il coltello dalla parte del manico
iztrgati koga iz rok smrti salvare qcn. dalla morte
biti v dobrih rokah essere in buone mani
6. (moč koga ali česa) mano:
biti v rokah pravice essere nelle mani della giustizia
biti podaljšana roka koga agire per conto di qcn.
7.
biti, imeti pri roki essere, avere a portata di mano
8. pren.
biti od rok essere fuori mano
9. pejor. zampa:
roke dol! giù le zampe
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. ne mazati si rok s čim non sporcarsi le mani con qcs.
dati za koga roko v ogenj mettere la mano sul fuoco per qcn.
držati roke v žepu, križem starsene con le mani in mano, con le mani in panciolle
držati, imeti roko nad kom proteggere qcn.
že po prvih težavah dvigniti roke desistere fin dalle prime difficoltà
poletje podaja roko jeseni l'estate passa la mano all'autunno, trapassa nell'autunno
podati si roke riconciliarsi, rappacificarsi
pog. položiti roko nase suicidarsi
ponuditi komu roko dare una mano a qcn.
pren. umiti si roke lavarsene le mani
izpustiti zmago iz rok lasciarsi sfuggire di mano la vittoria
živeti iz rok v usta campare alla giornata
biti si na roko aiutarsi a vicenda
iti komu na roko aiutare, appoggiare qcn.
denar na roko ali pa nič pagare in contanti e subito
pasti policiji v roke cadere nelle mani della polizia
ukrasti, kar pride pod roko avere la mano lunga, sgraffignare qualsiasi cosa venga a portata di mano
vzeti koga v roke dare una sgridata, una lavata di capo a qcn.
pren. pamet v roke metti, mettete la testa a posto!
prositi za njeno roko chiedere la sua mano
nositi koga na rokah coccolare qcn.
kupiti, prodati pod roko comprare, vendere sotto banco
ne imeti čistih rok essere colpevole, essersi macchiato di qualche colpa
biti čigava desna roka essere un collaboratore intimo, insostituibile di qcn.; essere il braccio destro di qcn.
kaj narediti z levo roko fare qcs. senza difficoltà, a occhi chiusi; pejor. fare qcs. alla carlona
politika močne roke la politica della mano dura
sprejeti z odprtimi rokami ricevere, accogliere a braccia aperte, cordialmente
imeti polne roke dela essere oberato dal lavoro
ostati praznih rok restare a mani vuote
odtegniti komu prijateljsko roko negare aiuto a qcn.
dati komu proste roke dare mano libera a qcn.
delati na svojo roko fare di testa propria, non tener conto dell'opinione altrui
začeti (obrt) na svojo roko cominciare a lavorare in proprio
imeti zvezane roke avere le mani legate
vladati z železno roko governare con mano di ferro (in guanto di velluto)
imeti prijateljev, da jih prešteješ na prste ene roke avere gli amici che si potrebbero contare sulle dita di una mano
saj nimam deset rok ho solo due mani!
če mu prst ponudiš, pa roko zagrabi tu gli offri un dito e lui si prende tutto il braccio
vešča roka mano esperta
roke kvišku! mani in alto!
elektr. pravilo desne roke la regola della mano destra
rel. polaganje rok imposizione delle mani
teh. mehanična roka braccio meccanico
PREGOVORI:
roka roko umije una mano lava l'altra
boljši je vrabec v roki kakor golob na strehi è meglio un fringuello in mano che un tordo da lontano; meglio un uovo oggi che la gallina domani - rovēscio
A) agg. (m pl. -sci; f pl. -sce) obrnjen; narobe:
a rovescio vznak; pren. narobe
per diritto e per rovescio upravičeno ali ne
capire a rovescio razumeti narobe
cadere rovescio pasti vznak
B) m (pl. -sci)
1. druga, hrbtna stran:
il rovescio della medaglia pren. druga plat medalje
2. ekst. pren. polom; nesreča; poraz
3. naliv; ploha (tudi pren.)
4. udarec vnic (s hrbtno stranjo roke)
5. šport backhand (udarec)
6. glasba obrat, inverzija
PREGOVORI: ogni dritto ha il suo rovescio preg. vsako lice ima svoje naličje - sacrificio m (pl. -ci)
1. relig. žrtev; žrtvovanje:
sacrificio cruento, incruento krvavo, nekrvavo žrtvovanje
fare un sacrificio in onore a Giunone žrtvovati Junoni
2. relig.
sacrificio divino, sacrificio dell'altare, sacrificio della Messa sveta maša
3. žrtev, darovanje:
fare sacrificio di sé darovati svoje življenje
4. žrtev, požrtvovalnost, odpovedovanje:
studiare a costo di grandi sacrifici požrtvovalno študirati - saggio2 m (pl. -gi)
1. preizkus, preizkušanje
2. vzorec:
un saggio di vino vzorec vina
esemplare di saggio tisk brezplačni izvod
mandare un saggio tisk poslati brezplačni izvod (knjige, revije ipd.)
3. izvedba; nastop:
saggio ginnico telovadni nastop
saggio musicale glasbeni nastop
dare saggio delle proprie capacità pokazati svoje sposobnosti
4. ekon. mera:
saggio d'interesse obrestna mera
saggio di sconto eskontna mera - sapere*
A) v. tr. (pres. sò)
1. vedeti, znati:
sapere un sacco di cose znati kup stvari
non sa niente ne ve nič
sapere qcs. dall'a alla zeta, come l'avemaria, per filo e per segno kaj natanko vedeti, znati kot očenaš
sapere qcs. a memoria znati kaj na pamet
sapere di kaj poznati površno, za silo, nekaj znati:
sapere di musica znati nekaj malega o glasbi
2. (praktično) znati:
sapere dove il diavolo tiene la coda, saperla lunga pren. biti prebrisan, prevejan
sapere il fatto suo pren. biti vešč (pri svojem delu); biti človek na mestu
sapere il proprio mestiere znati svoj poklic, svoje delo
3. izvedeti:
da chi l'hai saputo? od koga si to zvedel?
a saperlo! ko bi vedel!
Dio sa Bog mi je priča (v podkrepitev trditve)
che io sappia, per quanto io sappia kolikor vem
per chi non lo sapesse da veste
sappi, sappiate vedi, vedite (opomin, opozorilo)
sapere qcs. da buona fonte, da fonte sicura zvedeti kaj iz zanesljivih virov
4. vedeti, zavedati se; predvidevati:
sapevo che sarebbe finita così vedel sem, da se bo tako končalo
5. (kot servilni glagol z infinitivom) znati:
sapere leggere, scrivere znati brati, pisati
saperci fare biti sposoben, znati
6. (v negativni obliki za izražanje dvoma, negotovosti) vedeti:
non si sa mai kdo ve, nikoli se ne ve
non saprei ne bi vedel:
Cosa mi consigli? - Non saprei Kaj mi svetuješ? - Ne bi vedel
B) v. intr.
1. imeti okus (po):
sapere di bruciato imeti okus po prismojenem
non sapere di niente, di nulla biti brez okusa; pren. biti brez vrednosti, nezanimiv
2. dišati, smrdeti:
la stanza sa di chiuso soba smrdi po zatohlem
3. zdeti se, imeti občutek:
mi sa che non sia vero zdi se mi, da ni res
mi sa male žal mi je, grdo se mi zdi
C) m (le sing.) znanje
PREGOVORI: chi sa il gioco non l'insegna preg. kdor pozna trik, naj ga ne kaže drugim - sbilanciare
A) v. tr. (pres. sbilancio)
1. spraviti, spravljati iz ravnovesja (tudi pren.)
2. (gospodarsko, gmotno) spodkopati
B) v. intr. izgubiti, loviti ravnotežje; viseti vstran
C) ➞ sbilanciarsi v. rifl. (pres. mi sbilancio) biti premalo previden, preveč obljubljati:
non sbilanciarsi troppo tehtati svoje besede
non voler sbilanciarsi ne se želeti eksponirati - sédati (-am) | sésti (sédem) imperf., perf.
1. sedersi, mettersi a sedere, mettersi seduti; posarsi:
ptice sedajo na drevo gli uccelli si posano sull'albero
2. mettersi:
sesti h klavirju mettersi al pianoforte
sesti za volan mettersi al volante, guidare l'auto
3. teh. (trdno se prilegati) accoppiarsi, inserirsi, ingranare;
vijak mora sesti la vite deve inserirsi bene
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. sesti na limanice lasciarsi abbindolare
sesti na svoje mesto tornare al proprio posto, regolarsi
sesti na posestvo, zemljo impadronirsi del podere, della terra
sesti na prestol sedere sul trono
sesti komu na tilnik, za vrat dominare su qcn., fare violenza a qcn.
sesti v spomin restare impresso nella memoria
pren. sesti na mehko stare in un letto di rose
sesti za konferenčno mizo mettersi al tavolo delle trattative - sēsto3 m red, mesto:
mettere in sesto spraviti na svoje mesto, v red - síla (-e) f
1. fiz. forza:
sredobežna, sredotežna sila forza centrifuga, centripeta
težnostna sila forza di gravità
gonilna sila (tudi pren.) forza motrice
magnetna, kemična sila forza magnetica, chimica
2. ekst. forza, violenza, sopruso:
upreti se sili ribellarsi alla forza, al sopruso
uporabiti silo ricorrere alla forza
na silo odpreti aprire con la forza
na silo se smehljati sorridere forzatamente
delati, storiti komu silo usare la forza contro qcn.
evf. storiti ženski silo violentare, stuprare una donna
3. (telesna, duševna sposobnost) forza spirituale, fisica;
ustvarjalne sile forze creative
meriti svoje sile misurare le proprie forze
4. forza, vigore, potenza:
izkoristiti silo vetra sfruttare la forza del vento
sila spomina, strasti la forza della memoria, della passione
5. (organizirana skupina) forze:
policijske sile le forze di polizia, dell'ordine
oborožene sile le forze armate
6. (država) potenza:
evropske, kolonialne sile le potenze europee, coloniali
sporazum velikih sil accordo delle superpotenze
7.
elementarne, naravne sile le forze della natura
rel. peklenske sile le forze infernali
8. (težko stanje, ki zahteva pomoč) necessità, imprevisto, emergenza;
hraniti denar za kako silo tenere da parte i soldi per casi di emergenza
predlagana rešitev je samo izhod v sili la soluzione proposta è soltanto un'uscita d'emergenza
klic v sili SOS
9. pog.
ni mi sile, pa vendar želim oditi non che mi ci trovi male, eppure vorrei andarmene
iron. ravno sila je bila to narediti proprio questo dovevi fare?!
10. pren. ni sile (v adv. rabi izraža omejeno stopnjo)
slišati je, da je bolan. Oh, ni sile si dice che sta male. Ma neanche tanto
11. za silo pren. abbastanza, un po';
za silo govori angleško, nemško mastica un po' d'inglese, di tedesco
za silo sem se ogrel mi sono scaldato un po'
12. po vsej sili ad ogni costo:
po vsej sili hoče ven vuole uscire ad ogni costo
13. od sile pren. (izraža visoko stopnjo) molto, oltre modo:
od sile natančen človek un uomo pedantissimo
14. od sile (v povedni rabi izraža nevoljo)
to je pa že od sile questo poi è troppo
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
delovna sila forza lavoro, manodopera
narediti kaj po sili razmer fare qcs. per forza di cose
hist. sile osi le forze dell'Asse
agr. zakol v sili macellazione d'urgenza
fiz. odbojna, oviralna, privlačna sila forza di repulsione, impediente, di attrazione
sila trenja attrito
paralelogram sil il parallelogramma delle forze
geol. eksogene, endogene sile forze esogene, endogene
kem. molekulske sile forze molecolari
teh. potisna, vlečna sila spinta, trazione
kohezijska sila forza di coesione
jur. skrajna sila stato d'emergenza
višja sila forza maggiore
PREGOVORI:
sila kola lomi necessità fa legge
v sili še hudič muhe žre il bisogno fa trottar la vecchia - simile
A) agg.
1. podoben
2. takšen
B) m, f
1. vrstnik, vrstnica
2.
simili m pl. bližnji:
amare i propri simili ljubiti svoje bližnje - sín (-a) pl. sinovi f figlio:
imeti tri sinove avere tre figli
vzgojiti sina allevare un figlio
roditi sina partorire un figlio
mlajši, starejši sin il figlio minore, maggiore
nezakonski sin figlio illeggittimo
prvorojeni sin figlio primogenito
rodni sin figlio carnale
sin edinec figlio unico
pravi sin svoje dobe vero figlio del proprio tempo
bibl. pren. izgubljeni sin il Figliol prodigo
Adamov sin il figlio di Adamo, l'uomo
pasji sin (tudi inter.) figlio d'un cane
je pravi sin svojega očeta è suo padre sputato
rel. sin božji il Figlio di Dio, il Verbo
PREGOVORI:
kakršen oče, tak sin quale il padre, tale il figlio - skleníti (sklénem) | sklépati (-am) perf., imperf.
1. congiungere, unire, chiudere:
skleniti obroč chiudere il cerchio, l'accerchiamento
skleniti roke k molitvi congiungere le mani in preghiera
2. chiudere, stringere:
skleniti pest stringere il pugno
3.
skleniti obroč okoli mesta circondare, accerchiare la città
z mostom skleniti zvezo med obalo in otokom collegare la costa e l'isola con un ponte
4. (končati) concludere:
skleniti govor z zdravico concludere il discorso con un brindisi
skleniti svoje dni, življenjsko pot morire
5. concludere, arguire, dedurre, evincere:
iz tega je mogoče sklepati, da se ne può dedurre che
filoz. sklepati s silogizmi sillogizzare
sklepati s sofizmi sofisticare
6. stipulare, contrarre:
skleniti pogodbo stipulare un contratto
sklepati prijateljstva contrarre amicizie
skleniti posel concludere un affare
jur. sklepati pogodbo (pred notarjem) rogare
skleniti zavezništvo allearsi (con)
jur. skleniti zakonsko zvezo contrarre matrimonio
sklepati kompromise patteggiare
sklepati pogodbe patteggiare, negoziare
skleniti s kom vse račune regolare i conti con qcn.
7. decidere:
sklenil je oditi decise di andarsene - slavíti (-ím) imperf.
1. lodare, celebrare, cantare:
narod slavi svoje junake il popolo celebra i propri eroi
2. (proslavljati) commemorare, celebrare, festeggiare:
slaviti desetletnico poroke festeggiare il decimo anniversario del matrimonio
slaviti obletnico osvoboditve commemorare l'anniversario della liberazione
slaviti zmago vincere