Franja

Zadetki iskanja

  • krástavec (-vca) m

    1. uomo coperto di croste

    2. star. agr. (škrlup, fuzikladij) fusicladio (Fusicladium):
    škropiti proti krastavcu irrorare contro il fusicladio
  • kŕč (-a) m crampo, convulsione, spasmo (tudi pren.):
    krč je popustil il crampo è scemato
    zvijati se v krčih avere forti convulsioni
    krči v trebuhu crampi nello stomaco
    farm. sredstvo proti krčem antispastico, farmaco antispastico
    med. božjastni krč convulsione epilettica
    črevesni krč enterospasmo
    mišični krč crampo (muscolare)
    mrtvični, otrpni krč tetano
    smrtni krči convulsioni agoniche
    srčni krč angina pectoris, stenocardia
    vročični krč crampo febbrile
    med. krč v grlu laringismo, laringospasmo
    med. krč želodčnega ustja cardiospasmo
    med. krči (pri otrocih) eclampsia infantile; pog. infantigliole
  • kúriti (-im)

    A) imperf. ➞ zakuriti

    1. riscaldare; bruciare (come combustibile):
    kuriti z drvmi bruciare la legna
    kuriti kres accendere un falò
    kuriti stanovanje riscaldare l'appartamento

    2. pren. (hujskati, ščuvati) aizzare, istigare

    B) kuriti jo (-im jo) imperf. pog. pren.
    kuriti jo proti domu correre a casa
  • lákota (-e) f

    1. fame:
    lakota ga muči, tare sente la fame, il morso della fame
    trpeti lakoto patire la fame
    huda, volčja lakota fame da lupo

    2. fame, carestia:
    v deželi je bila lakota nel paese imperversava la carestia
    boj proti lakoti lotta contro la fame

    3. pren. fame, desiderio (sfrenato):
    lakota slave fame, sete di gloria
    spolna lakota appetito carnale

    4. bot. caglio, presame, attaccamani (Galium)
    PREGOVORI:
    lakota je najboljši kuhar la fame è il miglior cuoco
  • lésti (lézem) imperf.

    1. strisciare (rettile, lumaca);
    lesti na drevo arrampicarsi sull'albero

    2. pren. arrancare, avanzare lentamente, faticosamente:
    alpinist leze proti vrhu gore l'alpinista avanza lentamente verso la cima della montagna

    3. scorrere, colare (sudore, lacrime)

    4. andare:
    lesti ko polž andare a passo di lumaca
    lesti po vseh štirih andare carponi

    5. pren. (prodirati, riniti, prihajati) uscire, spuntare; penetrare, filtrare:
    iz razpok je lezla voda l'acqua usciva dalle fessure
    prva travica že leze iz zemlje la prima erbetta sta già spuntando dalla terra
    jutranja svetloba leze skozi okna la luce mattutina filtra dalle finestre

    6. cascare

    7. diffondersi, propagarsi:
    utrujenost leze po vsem telesu la stanchezza si propaga per tutto il corpo

    8. (počasi se bližati) andare; calare; sprofondare:
    lesti proti sedemdesetim andare verso la settantina
    lesti v dolgove sprofondare nei debiti

    9. pren. (počasi minevati) passare, scorrere lento (ore, tempo)
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    prišlo je vse, kar leze in gre è venuta tantissima gente
    od presenečenja so mu oči lezle iz jamic dallo stupore strabuzzò gli occhi
    sonce leze izza hriba, za hrib il sole sorge, tramonta dietro la montagna
    hiša leze na kup la casa è fatiscente
    lesti na kup (od žalosti, obupa) disperare
    lesti vkup (od lakote) crollare (dalla fame)
    lesti na oči (spanec) appesantire le palpebre
    lesti na prsi (glava) reclinare sul petto
    lesti v glavo (vino) dare alla testa
    lesti v dve gube incurvarsi, piegarsi (dalla vecchiaia)
    lesti v hrib (cesta) arrampicarsi, inerpicarsi sul monte
    lesti v kosti (strah) prendere paura, impaurirsi
    lesti v leta invecchiare
    pog. vulg. lesti nekam, v rit, v zadnjico komu adulare qcn., vulg. leccare il culo a qcn.
    lesti narazen (blago) essere logoro
    lesti narazen (lice, od zadovoljstva) allargarsi in un sorriso di soddisfazione
    lesti narazen (propadati) andare in rovina
    lesti skupaj (oči) chiudersi dal sonno
    žarg. šol. komaj lesti passare la classe a malapena, essere un cattivo scolaro
  • letênje (-a) n volo, il volare:
    akrobatsko letenje volo acrobatico
    voj. grupno letenje volo in formazione
    instrumentalno (slepo)
    letenje volo strumentale, cieco
    instruktor letenja istruttore di volo
    kontrola letenja controllo di volo
    letenje proti cilju homing
  • letéti (-ím) imperf.

    1. volare:
    divje gosi letijo v klinu le oche selvatiche volano a cuneo
    vesoljska ladja leti proti luni l'astronave vola verso la luna
    pilot leti vsak teden na progi Ljubljana—Dunaj il pilota vola settimanalmente sulla linea Lubiana—Vienna
    leteti čez trasvolare

    2. (premikati se zaradi sunka, odriva) volare:
    izpod kladiva letijo iskre di sotto l'incudine volano le scintille
    krogle letijo z vseh strani le pallottole fischiano da tutte le parti

    3. pren. pog. (teči, hiteti) volare, correre:
    letim po knjigo v knjigarno corro in libreria a prendere il libro

    4. (hitro minevati) volare:
    čas leti il tempo vola

    5. (biti izključen, odpuščen) essere espulso, licenziato

    6. leteti na pren. essere diretto, rivolto, alludere a, riguardare qcn., qcs.:
    očitki letijo name i rimproveri sono rivolti a me
    pritožbe kupcev letijo na slabo postrežbo le recriminazioni degli acquirenti sono dirette al pessimo servizio
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    na sestanku so letele tudi ostre besede alla riunione sono volate anche parole grosse
    kadar je razburjena, ji vse leti iz rok quand'è eccitata, le casca tutto dalle mani
    ko je šel po cesti, so vsi klobuki leteli z glav quando passava per la strada tutti si toglievano il cappello
    vse že leti na kup tutto va in rovina
    pren. denar mu kar leti na kup fa soldi a palate
    vpila je, da je vse skupaj letelo strillava come un'ossessa
    misliti, da bodo pečena piščeta v usta letela aspettarsi che la manna piova in bocca
    pero mi kar leti po papirju la penna vola sulla carta
    leteti vsevprek (npr. šale) volare, sprizzare
    leteti narazen (npr. voz) sfasciarsi
    pog. leteti stran (omet) staccarsi, cadere
    žvižgal je, da je kar skozi ušesa letelo fischiava così forte da rompere i timpani
    PREGOVORI:
    enaki ptiči skupaj letijo gli uccelli si appaiano coi loro pari
  • máhati (-am) | máhniti (-em) imperf., perf.

    1. gesticolare, agitare (le braccia); battere (le ali); brandire; dimenare; sventolare:
    mahati s pismom brandire una lettera
    mahati z ruto sventolare il fazzoletto
    ekst. mahati s čim sventagliare qcs.
    mahati z rokami sbracciarsi
    mahati z repom scodinzolare
    mahati v pozdrav salutare (con le mani)

    2. (viseti) pendere

    3. pren. (udarjati, tolči) battere (col bastone); menare (la spada), tirare (di spada)

    4. mahati jo, mahniti jo andare, andarsene:
    mahniti jo proti šoli avviarsi verso la scuola
    mahniti jo v mesto andare in città
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    pren. v prazno mahati parlare a vanvera
    pren. mahati po jedi mangiare con appetito
  • majáti (májem)

    A) imperf. scuotere, agitare, (s)crollare:
    veter maje drevesa il vento agita gli alberi
    majati z glavo crollare il capo

    B) majáti se (-em se) imperf. refl.

    1. essere traballante, malfermo:
    miza se maje la tavola è malferma

    2. pren. vacillare:
    njegova samozavest se maje il suo morale vacilla

    3. pren. barcollare, arrancare; ciondolare; andare barcollando:
    majati se pijan proti domu andare barcollando ubriaco verso casa
  • mano f (pl. -ni)

    1. roka:
    mano destra desnica
    mano sinistra levica
    fare qcs. con tutte e due le mani pren. kaj delati zavzeto
    far toccare con mano pren. neposredno seznaniti
    notizia di prima mano novica iz prve roke; sveža, neobjavljena novica
    di seconda mano pren. rabljen, iz druge roke
    chiedere la mano di una donna zaprositi za roko, žensko zasnubiti
    mettere la mano sul fuoco per qcn. pren. dati roko v ogenj za nekoga, za nekoga jamčiti
    avere le mani nette pren. imeti čiste roke, imeti čisto vest
    sporcarsi le mani pren. kaj nepoštenega, sramotnega zagrešiti
    bagnarsi le mani di sangue umazati si roke s krvjo, ubijati
    a man salva pren. prosto, neovirano, prostovoljno
    avere la mano pesante poseči, razsoditi s pretirano strogostjo
    col cuore in mano pren. odkritosrčno
    avere il cuore in mano pren. nositi srce na dlani; biti dober kot kruh
    mettersi una mano sulla coscienza pren. dati roko na srce
    mano morta, manomorta pravo hist. mrtva roka
    avere le mani libere, legate pren. imeti proste, vezane roke
    giù le mani (da)! pren. roke proč (od)!
    per mano di qcs. s, z nečim
    avere le mani lunghe pren. imeti dolge prste
    a mano ročen, prenosen:
    bagagli a mano ročna prtljaga
    giocar di mano pren. varati, goljufati
    cambiare le carte in mano preusmeriti pogovor, preiti na drugo temo
    mettere le mani su qcs. polastiti se česa
    metter mano a qcs. zgrabiti kaj
    mettere le mani innanzi pren. kaj preprečiti, na kaj vnaprej opozoriti
    restare a mani vuote pren. ostati praznih rok
    essere largo di mano pren. biti darežljiv
    essere stretto di mano pren. biti skopuški, stiskaški
    buona mano pren. napitnica
    imporre le mani (su) relig. posvetiti, blagosloviti
    reggere con mano ferma voditi s trdno roko, odločno
    portare in palma di mano pren. na rokah nositi, visoko ceniti
    dare una mano a qcn. komu pomagati
    venire alle mani pren. pretepati se
    la mafia ha le mani lunghe pren. mafija ima dolgo roko, moč mafije seže daleč
    a mano armata z orožjem
    caricare la mano pren. pretiravati
    essere la lunga mano di qcn. delati po naročilu nekoga
    la mano di Dio pren. božja roka, kazen božja
    fatto a mano ročno izdelano
    avere la mano a qcs. biti vešč v čem
    metter mano a qcs. lotiti se česa, kaj začeti
    dar l'ultima mano pren. kaj dokončati, dopolniti
    fare la mano a qcs. pren. na kaj se navaditi
    giochi di mano rokohitrstvo
    stare con le mani in mano stati križemrok
    denari alla mano v gotovini
    uomo alla mano prijazen človek
    fuori mano oddaljen, bogu za hrbtom
    di lunga mano pren. že dolgo (časa)

    2. stran:
    a mano destra, dritta desno, na desni
    a mano sinistra, manca levo, na levi
    avere la mano biti na desni, imeti prednost
    cedere la mano dati prednost
    andare contro mano pren. iti proti toku

    3. pest, peščica

    4. pren. kvaliteta:
    di mezza mano povprečen
    di bassa mano pren. nizkega rodu

    5. pren. roka, moč, avtoriteta:
    la mano della giustizia roka pravice
    dare man forte a qcn. komu pomagati, koga podpreti
    cadere nelle mani del nemico pren. pasti sovražniku v roke

    6. pisava

    7. igre
    essere di mano začeti igro (s kartami)
    prima, seconda mano prva, druga manche (pri bridgeu)

    8. pren. vrsta, zaporedje

    9. pren. sloj:
    dare una mano di vernice a qcs. kaj enkrat pobarvati

    10.
    mani pl. pog. manikira:
    fare le mani manikirati se
    PREGOVORI: una mano lava l'altra preg. roka roko umiva
  • mille

    A) agg. invar.

    1. tisoč:
    avere una probabilità su mille biti zelo malo verjeten, imeti možnosti tisoč proti ena
    essere lontano mille miglia da biti zelo daleč od (tudi pren.);
    un biglietto da mille pog. tisočak, bankovec za tisoč lir

    2. tisoč, zelo veliko:
    mille auguri lepe pozdrave!
    mille grazie prav lepa hvala!
    si fece di mille colori vse barve so ga spreletavale; od zadrege, jeze, strahu je spreminjal barve

    B) m

    1. tisoč:
    il Mille leto tisoč
    i Mille hist. garibaldinci (ki so se izkrcali na Siciliji)

    2. šport tisoč metrov (proga, tekmovanje):
    correre i mille teči tisoč metrov
  • miracolo m

    1. relig. čudež (tudi pren.):
    conoscere vita, morte e miracoli di qcn. poznati žitje in bitje nekoga, vedeti prav vse o nekom
    gridare al miracolo ekst. razglašati neverjetne stvari
    che miracolo! iron. pravi čudež!
    far miracoli delati čudeže
    miracolo economico gospodarski čudež
    per miracolo slučajno, mukoma, proti pričakovanju

    2. pren. (portento) čudo, čudež, zaklad:
    è un autentico miracolo di scienza je pravo čudo znanosti

    3. gled. mirakel
  • monte m

    1. gora, hrib:
    a monte proti vrhu, na vrhu
    a monte di nad
    promettere mari e monti pren. obljubljati gradove v oblakih

    2. pren. gora, velik kup:
    a monti na kupe
    un monte di botte debele batine
    un monte di quattrini kup denarja

    3. igre kup (odvrženih kart):
    andare a monte pren. iti po vodi, propasti
    mandare a monte pren. onemogočiti, uničiti, zavoziti

    4. fond, sklad:
    monte premi nagradni sklad

    5.
    monte di pietà zastavljalnica

    6. anat.
    monte di Venere, monte del pube venerin griček
    PREGOVORI: loda il monte e attienti al piano preg. hvali goro, drži se doline
  • mrák (-a) m

    1. crepuscolo, buio:
    mrak se dela imbrunisce
    prvi, pozni mrak crepuscolo, buio fondo, pesto
    jutranji mrak albeggiare, alba
    večerni mrak crepuscolo
    proti mraku verso sera
    delal je dolgo v mrak lavorò fino a notte tarda

    2. buio, oscurità; nebbia:
    mrak nevednosti la nebbia dell'ignoranza

    3. pren. abbattimento, scoraggiamento, depressione

    4. oscurantismo; notte:
    srednjeveški mrak i secoli bui, la notte del Medioevo
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    mrak mu je izginil z obraza dal suo volto scomparve l'impressione di tristezza, di scoraggiamento
    pren. pred oči mu je stopil mrak perse i sensi, svenne, si sentì mancare
    vse to je že zagrnil mrak tutto è ormai coperto dall'oblio
    bloditi v mraku essere in errore; vivere nell'ignoranza
    rib. loviti ob mrakih pescare nelle notti senza luna
    pren. duševni mrak ottenebrazione della mente, mente ottenebrata
  • mrčés (-a) m

    1. insetti dannosi; parassiti:
    prašek proti mrčesu polvere insetticida

    2. pren. (bolhe, uši, stenice) parassiti (di animali)

    3. (ničvredni ljudje) pidocchi, pidocchiume; canaglia
  • mréža (-e) f

    1. rib., lov. rete:
    delati, plesti mrežo tessere la rete
    krpati, sušiti mreže aggiustare, asciugare le reti
    nastaviti, vreči mreže gettare le reti
    rib. ribiška mreža rete da pesca
    rib. stoječa mreža rete da posta, alla deriva
    rib. viseča mreža rete verticale
    rib. vlačilna mreža rete a strascico
    mreža na vago trabocco
    mreža proti delfinom delfiniera
    mreža za jegulje rezzaglio
    mreža za lipane mugginiera
    mreža za sardine menaide
    mreža vlačnica sciabica
    lov. mreža za ptice struscio, tramaglio
    mreža za drozge tordiera

    2. (priprava za čiščenje, za varovanje oken ipd. ) rete; grata:
    presejati pesek skozi mrežo setacciare la sabbia con la rete
    okenska mreža rete metallica, grata
    lasna mreža, mreža za lase rete per capelli, retina
    ležalna mreža amaca
    žična (posteljna)
    mreža rete metallica, branda
    torba iz mreže, mreža rete per la spesa
    mreža zoper komarje zanzariera

    3. (kar je podobno mreži) reticolo:
    mreža gubic ob očeh reticolo di rughe attorno agli occhi

    4. (omrežje) rete:
    cestna, železniška mreža rete stradale, ferroviaria

    5. tekst., mat. rete

    6. (objekti za kako dejavnost, razporejeni na določenem področju) rete:
    gostinska mreža rete alberghiera, rete degli esercizi alberghieri
    trgovska mreža rete commerciale
    mreža osnovnih šol rete delle scuole elementari
    obveščevalna, vohunska, tihotapska mreža rete di informatori, di spionaggio, di contrabbando
    dobiti, ujeti v svoje mreže prendere nella rete
    razpeti, razpresti mreže tendere le reti
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    šport. igra na mreži gioco a rete
    šport. rešiti mrežo salvare la rete
    šport. zatresti mrežo violare la rete, segnare una rete
    ujeti se v mrežo essere preso nella rete, cadere, incappare nella rete
    pren. biti za mrežo essere in gattabuia, guardare il sole a scacchi
    rib. globinska mreža rete di profondità
    bot. koreninska mreža radici
    mat. koordinatna mreža reticolo di coordinate
    mat. logaritemska mreža reticolo logaritmico
    voj. maskirna mreža rete mimetica
    čeb. matična mreža escludi-regina
    milimetrska mreža carta millimetrata
    fiz. ploskovna, prostorska mreža rete superficiale, spaziale
    geogr. stopinjska mreža reticolo geografico
    elektr. svinčena mreža piastra di piombo (dell'accumulatore)
    fiz. uklonska mreža reticolo di diffrazione
    voj. zaporna mreža rete di ostruzione
    obrt. mreža za prešivno vezenje rezza
  • múha (-e) f

    1. zool. mosca (Musca domestica):
    muhe brenčijo le mosche ronzano
    muha piči, ugrizne, sesa hrano la mosca punge, succhia il cibo
    odganjati muhe z roko cacciare le mosche con la mano
    roji muh sciami di mosche
    sredstvo proti muham moschicida
    bila je taka tišina, da bi slišal muho leteti non si sentiva volare una mosca
    množiti se kot muhe moltiplicarsi come le mosche
    umirati kot muhe morire in massa
    pijan kot muha ubriaco fradicio
    siten kot muha noioso, fastidioso come la zanzara
    muha cece tse-tse (Glossina palpalis)
    čebelna muha pidocchio delle api (Braula caeca)
    češnjeva muha mosca delle ciliege (Rhagoletis cerasi)
    hlevska muha mosca del carbonchio (Stomoxys calcitrans)
    konjska muha mosca cavallina, ippobosca (Hippobosca equina)
    mesarska muha mosca carnaria (Sarcophaga carnaria)
    podrepna muha tafano
    španska muha cantaride (Lytta vescicatoria)
    muhe kožuharice zool. ippoboscidi (sing. -e) (Hippoboscidae)

    2. bot. (ostanek cveta) ricettacolo fiorale, talamo

    3. voj. mira, mirino

    4. pren. capriccio, grillo, ticchio; estro; fisima:
    biti poln muh avere tanti grilli per la testa
    imeti muhe essere d'umore capriccioso, fare le bizze
    prepoditi komu muhe iz glave far passare i capricci a qcn.
    pičila ga ja muha, da bi slikal gli è scattato il ticchio di dipingere

    5. friz. mosca

    6. od muh pren. (izraža majhno stopnjo pozitivne lastnosti)
    cena avtomobila ni od muh il prezzo dell'auto è piuttosto alto
    udarec ni bil od muh il colpo non è stato leggero
    mož ni od muh il tipo non è da poco
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    biti muha proti komu essere insignificante a paragone di, non poter reggere il paragone con
    biti tam, kjer ni muh essere andato all'altro mondo
    pren. ubiti dve muhi na en mah prendere due piccioni con una fava
    delati iz muhe slona fare d'una mosca un elefante
    vzeti koga na muho prendere di mira qcn.
    vrteti se kot muha v močniku cercare invano di disintricarsi
    iti na nekaj kot muhe na med essere interessante, allettante
    na to gredo ljudje kot muhe na med la cosa va a ruba
    muha enodnevnica moda passeggera, effimera
    modna muha capriccio della moda
    rib. umetna muha mosca
    PREGOVORI:
    v sili še hudič muhe žre se necessario si fa di necessità virtù
  • mulino m

    1. mlin:
    mulino ad acqua, a vapore, elettrico vodni, parni, električni mlin
    mulino a vento mlin na veter
    mulino da olio (frantoio) stiskalnica za olje
    combattere contro i mulini a vento pren. boriti se proti mlinom na veter
    essere un mulino a vento biti vetrnjaški, nestanoviten
    tirare l'acqua al proprio mulino pren. vleči vodo na svoj mlin

    2. geol.
    mulino glaciale ledeniški mlin

    3. ekst. neutruden intelektualni delavec
    PREGOVORI: chi va al mulino s'infarina preg. kdor gre v mlin, se z moko napraši
    il mulino non macina senz'acqua preg. mlin ne melje brez vode
  • muōvere*

    A) v. tr. (pres. muōvo)

    1. premakniti, premikati; gibati:
    muovere i piedi pog. hoditi, gibati se
    muovere la testa prikimati, odkimati
    muovere la coda mahati z repom
    muovere i primi passi shoditi
    non muovere un dito pren. ne migniti s prstom

    2.
    muovere una macchina pognati stroj
    muovere una causa a qcn. koga tožiti
    muovere un inganno nastaviti past
    muovere guerra napovedati vojno, napasti koga
    muovere un rimprovero pokarati, grajati

    3. vzbuditi, vzbujati; ganiti; (indurre) pripraviti do, navesti k; odvrniti, odvračati od:
    muovere il pianto, il riso, l'invidia, la paura, la compassione vzbuditi jok, smeh, zavist, strah, sočutje
    una scena pietosa che avrebbe mosso anche le pietre mučen prizor, ob katerem bi se še kamen razjokal
    non ho potuto muoverlo dal suo proposito nisem ga mogel odvrniti od njegove namere

    4. šah napraviti potezo

    B) v. intr.

    1. kreniti; iti (proti):
    la colonna muoveva verso il confine kolona je šla proti meji

    2. začeti, začenjati; pren. izhajati

    C) ➞ muōversi v. rifl. (pres. mi muōvo)

    1. kreniti, premakniti se, gibati se; oditi (tudi pren.); stopiti v akcijo:
    nessuno si muova! naj se nihče ne gane!

    2. (darsi da fare) prizadevati si, truditi se

    3. pren. upreti se

    4. biti ganjen:
    muoversi a pietà usmiliti se
    muoversi a sdegno biti ogorčen
  • nagráda (-e) f

    1. premio, ricompensa; taglia; knjiž. mercede:
    mednarodna nagrada premio internazionale
    Nobelova, Prešernova nagrada, nagrada Strega premio Nobel, Prešeren, Strega
    izžrebati, razpisati nagrado estrarre, bandire un premio
    denarna, tolažilna nagrada premio in denaro, premio di consolazione
    najditelj naj izgubljeni predmet vrne proti nagradi si prega di restituire, dietro ricompensa, l'oggetto perduto
    nad njegovo glavo je razpisana nagrada sul suo capo pende una taglia
    razpisati nagrado za kom mettere una taglia su qcn.

    2. compenso, onorario, spettanza