Franja

Zadetki iskanja

  • vôda (-e) f

    1. acqua:
    voda hlapi, kaplja, teče, zmrzne l'acqua evapora, gocciola, scorre, gela
    jezerska, morska, rečna voda acqua di palude, marina, di fiume
    sladka, slana voda acqua dolce, salata
    črpati, greti, natakati vodo attingere, scaldare, versare l'acqua
    potešiti si žejo z vodo dissetarsi con l'acqua
    razredčiti mleko z vodo diluire il latte con l'acqua
    pitna voda acqua potabile
    odpadne vode acque di rifiuto

    2. (voda kot reka, jezero, morje) (tudi pl.) acqua:
    vode naraščajo, upadajo l'acqua sale, scende
    regulirati vode v nižini regolare le acque della vallata
    zajeziti vodo arginare l'acqua
    bresti po vodi guazzare nell'acqua, passare a guado un corso d'acqua
    podzemeljske, površinske vode acque ipogee, di superficie
    stoječa voda acqua stagnante
    tekoče vode acque correnti
    zdravilne vode acque termali, acque
    šport. smučanje na vodi sci d'acqua, acquatico

    3. fiziol. pog. (seč) urina:
    pregledati vodo fare l'esame dell'urina
    zapiranje vode ritenzione dell'urina
    tiščanje na vodo tenesmo vescicale

    4. anat. liquido:
    plodova voda liquido amniotico

    5. med. edema:
    voda v kolenih gambe edematose
    voda v pljučih edema polmonare

    6. kozm.
    kolonjska voda acqua di Colonia
    lasna voda lozione per i capelli
    rožna voda acqua di rose
    farm. ustna voda colluttorio
    voda za britje dopobarba
    voda za grgranje soluzione per gargarismi
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    pren. napeljevati vodo na svoj mlin tirare l'acqua al proprio mulino
    pren. vodo v morje nositi portare vasi a Samo
    evf. tiščati na vodo dover orinare
    pren. pasti v vodo andare in fumo, a monte (di progetto)
    pren. živeti ob kruhu in vodi morire di fame, stare a pane e acqua
    publ. plavati v levičarskih vodah essere orientati a sinistra
    pren. povzročiti vihar v kozarcu vode sollevare una tempesta in un bicchiere d'acqua
    pren. iti čez devet gora in devet voda traversare mari e monti
    pren. biti olje in voda essere come il diavolo e l'acqua santa, non sopportarsi
    pren. počutiti se kot riba v vodi sentirsi a proprio agio
    pren. besede, kot bi ga kdo polil z mrzlo vodo parole che furono per lui una doccia fredda
    pren. ne hiti, saj ne gori voda va' piano, non casca mica il cielo
    pren. ne biti ne krop ne voda non essere né carne né pesce
    voda mu teče v grlo ha l'acqua alla gola
    pren. utopiti se v žlici vode annegare in un bicchier d'acqua
    pren. nositi vodo v rešetu fare un buco nell'acqua
    kri ni voda il sangue non è acqua
    geogr. arteška voda acqua artesiana
    farm. borova voda acqua borica
    kem. destilirana voda acqua distillata
    kem. klorirana voda acqua clorurata
    kem. kristalna voda acqua di cristallizzazione
    kem. mehka, trda voda acqua dolce, dura
    kem. težka voda acqua pesante
    meteor. meteorna voda acqua meteorica
    mineralna voda acqua minerale
    teh. napajalna voda acqua di alimentazione
    podtalna, talna voda acqua freatica, di superficie
    polit. teritorialne vode acque territoriali
    šport. tekmovanje na divjih vodah gare su rapide
    PREGOVORI:
    vrč hodi toliko časa po vodo, dokler se ne razbije tanto va l'orcio per l'acqua che si rompe
    stoječa voda se usmradi l'acqua che stagna o puzza o magagna
    tiha voda bregove dere acqua cheta rovina i ponti
  • vôjna (-e) f guerra; conflitto; ostilità:
    vojna izbruhne la guerra scoppia
    dobiti, izgubiti vojno vincere, perdere la guerra
    pasti v vojni cadere in guerra
    biti v vojni essere in guerra, essere in stato di belligeranza
    atomska vojna guerra atomica, nucleare
    državljanska vojna guerra civile
    hist. prva, druga svetovna vojna prima, seconda guerra mondiale
    ekst. carinska vojna guerra doganale, di tariffe
    psihološka vojna guerra psicologica
    polit. hladna vojna guerra fredda
    živčna vojna guerra dei nervi
    napadalna, obrambna vojna guerra offensiva, difensiva
    bakteriološka, kemična vojna guerra batteriologica, chimica
    partizanska vojna guerra partigiana, guerriglia
    bliskovita vojna guerra lampo
    napovedati vojno dichiarare, intimare la guerra
    po končani vojni a guerra finita
    vojna za neodvisnost, osvobodilna vojna guerra di indipendenza, di liberazione
    kolonialna vojna guerra coloniale
    sveta vojna guerra santa
    hist. nasledstvena vojna guerra di successione
    hist. stoletna, tridesetletna vojna guerra dei cent'anni, guerra dei trent'anni
  • vréča (-e) f

    1. sacco:
    napolniti, sprazniti vrečo riempire, vuotare il sacco
    papirnata, platnena, polivinilna vreča sacco di carta, di iuta, di polivinile
    cementna vreča sacco di cemento
    poštna vreča sacco postale
    pren. pasti na tla kot vreča cadere lungo e disteso

    2. (kar je vreči podobno) sacco, borsa:
    anat. solzna vreča sacco lacrimale
    spalna vreča sacco a pelo
    zool. trebušna vreča (kenguruja) marsupio, borsa del canguro
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    evf. držati vrečo tenere il sacco
    metati vse v isto vrečo (v en koš) fare d'ogni erba un fascio
    kupiti mačka v vreči (v žaklju) comprare a occhi chiusi
    stati vreče denarja costare un sacco di soldi
    tek v vrečah corsa nei sacchi
    med. kilna vreča cinto erniario
    meteor. vetrovna vreča manica a vento
    PREGOVORI:
    prazna vreča ne stoji pokonci sacco vuoto non sta in piedi
  • vŕh (-a) m

    1. cima, vetta, sommità:
    najvišji vrh Himalaje la vetta più alta dell'Himalaia
    kopast, stožčast vrh mammellone, cono
    skalnat vrh cima rocciosa
    jablana ima dva vrhova il melo ha due cime
    vrh zvonika la cima del campanile
    povzpeti se na vrh gore salire sulla vetta del monte, scalare la vetta del monte
    anat. pljučni vrh apice polmonare
    valovni vrh cresta d'onda
    mat. vrh piramide, stožca vertice della piramide, del cono
    arhit. vrh debla (pri stebru) sommoscapo
    navt. vrh jamborja riva
    hidr. vrh jeza pignone
    teh. vrh plamena dardo

    2. (najvišja, najoddaljenejša točka) cima, punta:
    pasti z vrha stopnic cadere dalla cima delle scale
    vrh jezika punta della lingua
    knjiga je na vrhu prodajne lestvice il libro ha raggiunto il top nella classifica delle vendite

    3. (površina, gladina) superficie:
    priplavati na vrh raggiungere a nuoto la superficie

    4. (do vrha) fino all'orlo, fino al colmo; completamente:
    naliti kozarce do vrha riempire i bicchieri fino all'orlo

    5. apice, culmine, apogeo; punta:
    uvrščati koga med vrhove neke literature collocare qcn. al vertice della produzione letteraria di un paese

    6. (najvišji, vodilni organ; voditelji držav) vertice:
    strankarski vrh il vertice di un partito
    konferenca na vrhu conferenza al vertice

    7. (razvojna stopnja največje uspešnosti) apice; cima:
    biti na vrhu pesniškega ustvarjanja essere all'apice della produzione poetica

    8. (najvišja uvrstitev) cima:
    z zadnjo zmago je moštvo na vrhu con l'ultima vittoria la squadra è in cima alla classifica

    9. od vrha do tal da cima a fondo; (od glave do nog) dalla testa ai piedi; (popolnoma) completamente;
    bil je gospod od vrha do tal un perfetto signore, un signore dalla testa ai piedi
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    priti na vrh (na oblast) conquistare il potere
    žarg. jemati mamila iz želje po vrhu drogarsi per raggiungere l'apice dell'allucinazione psichedelica
    mera polna do vrha il colmo della misura
    pog. imeti česa do vrha glave avere le tasche piene di qcs.
    pren. strele udarjajo v visoke vrhove i fulmini colpiscono le cime dei monti; lit. apice
  • vuōto

    A) agg.

    1. prazen; nezaseden:
    botte vuota prazen sod
    a mani vuote ne da bi kaj dosegel
    a stomaco vuoto tešč
    testa vuota puhloglavec
    rimanere con le tasche vuote ostati praznih rok

    2. pren. prazen, puhel:
    discorsi vuoti prazno besedičenje

    B) m

    1. fiz. vakuum:
    sotto vuoto vakuumsko shranjen, konzerviran (preparat, proizvod)

    2. aero
    vuoto d'aria zračna luknja, zračni žep

    3. praznina; vrzel; prazno:
    cadere nel vuoto pren. pasti v prazno, ostati brez odziva (besede, predlogi)
    fare il vuoto intorno a sé pren. odvrniti, odvračati vse okoli sebe; do tal premagati, prekašati nasprotnike
    fissare il vuoto strmeti v prazno

    4. trgov. prazna embalaža, prazna posoda, prazna steklenica:
    vuoto a perdere, a rendere embalaža, ki je ni treba, ki jo je treba vračati
    restituire i vuoti vrniti prazne steklenice

    5. pren. pomanjkanje; praznina, vrzel (tudi pren.):
    vuoto di cassa blagajniški primanjkljaj, manko
    vuoto di potere praznina v oblastnih strukturah
    colmare un vuoto zapolniti vrzel
    lasciare un gran vuoto pustiti veliko praznino (za seboj)

    6. prazno, nepotrebno, jalovo:
    assegno a vuoto nekriti ček
    marcia, funzionamento a vuoto strojn. prosti tek
    andare a vuoto spodleteti, izjaloviti se
    girare a vuoto strojn. teči v prazno; pren. biti jalov
    scrivere a vuoto pisati brez odgovora; pren. pisati puhlosti
    PREGOVORI: la natura aborrisce il vuoto preg. narava ne prenese praznine
  • vznák adv. rovescione, supino, all'indietro:
    pasti vznak cadere rovescione, supino
  • z prep. (pred nezvenečimi soglasniki: s)

    I. (z rodilnikom)

    1. (izraža usmerjenost stran) da, di:
    pasti s strehe cadere dal tetto
    vstati s postelje scendere dal letto
    oditi z doma uscire di casa
    pren. odstaviti koga s položaja deporre qcn. dalla carica

    2. (za izražanje izhodiščne časovne meje) da, di:
    v noči s četrtka na petek nella notte da giovedì a venerdì
    pismo z dne 5. oktobra lettera del 5 ottobre

    3. (za izražanje omejitve) da:
    z vidika stabilnosti so ukrepi koristni dal punto di vista della stabilità, i provvedimenti sono utili

    4. (za izražanje izvora) da:
    bolezen se prenaša z živali na človeka la malattia si trasmette dall'animale all'uomo

    II. (z orodnikom)

    1. (za izražanje sredstva) con, da:
    umiti se z mrzlo vodo lavarsi con l'acqua fredda
    kraj je obkrožen s hribi la località è circondata da montagne

    2. (za izražanje načina, kako poteka dejanje) con, a, per:
    jesti s tekom mangiare con appetito
    voziti s preveliko hitrostjo guidare a velocità eccessiva
    poklicati koga z imenom chiamare qcn. per nome
    (v pismih) s spoštovanjem, z odličnim spoštovanjem distinti saluti

    3. (za izražanje medsebojnega odnosa) con:
    dogovoriti se, prepirati se, primerjati se, strinjati se s kom accordarsi, litigare, paragonarsi, essere d'accordo con qcn.
    živahna trgovina z Italijo rapporti commerciali intensi con l'Italia

    4. (za izražanje druženja) con:
    priti na obisk z družino venire in visita con la famiglia
    iti na sprehod z otroki andare a passeggio coi bambini

    5. (za izražanje kakovosti, vsebine, dodatka) con, da, di:
    deklica s črnimi kitami ragazza dalle trecce nere
    trgovina z igračami negozio di giocattoli
    vreča z apnom sacco di calce
    jesti hrenovko z gorčico mangiare un vurstel con la mostarda

    6. (za izražanje časa, ko se dejanje začenja ali poteka) con, a:
    novi predpisi veljajo z današnjim dnem le nuove norme entrano in vigore con la giornata odierna
    brati se je naučil s petimi leti imparò a leggere all'età di cinque anni
    s starostjo je postajal odljudnejši con l'età diventò più scontroso

    7. (v brezosebnih stavkih za izražanje slovničnega subjekta) ○:
    zanimalo jih je, kako je z materjo volevano sapere come stava la madre
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    pren. priti z dežja pod kap cadere dalla padella nella brace
    novica je prišla kot strela z jasnega la notizia fu come un fulmine a ciel sereno
    besede mu gredo težko z jezika ha difficoltà a dire qcs.
    vede se, kot bi padel z oblakov si comporta come se fosse caduto dalle nuvole
    evf. spraviti koga s sveta liquidare qcn., far fuori qcn.
    pren. spustiti koga z vajeti non aver più il controllo di qcn.
    pren. spreti se z belim kruhom rifiutare una carica, un lavoro redditizio
    pren. obmetavati koga z blatom calunniare, diffamare qcn.
    pren. hoditi, iti v korak s časom essere al passo coi tempi
    pren. oditi z dolgim nosom tornare con le pive nel sacco, restare con un palmo di naso
    pren. biti za kaj z dušo in telesom essere per, con qcs. anima e corpo
    pren. igrati z odprtimi kartami giocare a carte scoperte
    pren. hoditi s kurami spat andare a letto con le galline
    pren. strokovnjak, delavec, da ga je treba z lučjo (pri belem dnevu) iskati un tecnico, un lavoratore da cercare col lanternino
    knjiž. boriti se z mlini na veter battersi, combattere coi mulini a vento
    te besede so bile, kot bi ga kdo polil z mrzlo vodo le parole furono per lui una doccia fredda
    pren. poslušati z očmi in ušesi essere tutto orecchie per qcn
    pren. igrati se z ognjem scherzare col fuoco
    pren. zatreti (upor) z ognjem in mečem domare nel sangue (la rivolta)
    pren. delati s polno, z vso paro lavorare a tutta forza
    pren. boriti se z ramo ob rami combattere, lottare fianco a fianco con qcn.
    soočiti se z resnico guardare la verità in faccia
    pren. braniti se z vsemi štirimi difendersi, opporsi con tutte le forze
    pren. jesti z veliko žlico abbuffarsi
    biol. razmnoževanje z delitvijo riproduzione per scissione
    šah. igrati z belimi, črnimi figurami giocare con le figure bianche, nere
    šport. skok z mesta salto a pie' pari
    šport. premagati nasprotnika z golom razlike battere l'avversario per un gol
    PREGOVORI:
    kar je preveč, še s kruhom ni dobro il troppo stroppia
    enako se z enakim druži dimmi con chi vai e ti dirò chi sei; simili con simili fanno buoni amici
  • zánka (-e) f

    1. cappio, laccio; fiocco:
    ujeti zajca z zanko catturare una lepre al laccio

    2. obrt. punto

    3. elektr. ciclo:
    histerezna zanka ciclo di isteresi

    4. šport. boccola

    5. pren. cappio, trappola:
    imeti zanko okoli vratu avere il cappio al collo
    nastaviti komu zanko tendere una trappola a qcn.
    z begom rešiti se iz zanke sfuggire al patibolo, all'impiccagione

    6. biol. ansa:
    bakteriološka zanka ansa batteriologica
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    pasti policiji v zanke cadere nelle mani della polizia
    alp. stopna zanka cappio da appoggio
  • zapeljáti (-péljem) | zapeljeváti (-újem)

    A) perf., imperf.

    1. trasportare, portare; recapitare (con un mezzo di trasporto):
    zapeljati do postaje, v mesto portare alla stazione, in città
    zapeljati avtomobil v garažo mettere l'auto nel garage

    2. (di veicolo) arrivare, portare, entrare; sorpassare:
    zapeljati pred hišo portare l'auto davanti alla casa
    prehitro zapeljati v ovinek entrare in curva, affrontare la curva troppo velocemente
    avtobus je zapeljal na postajo la corriera è arrivata alla stazione
    zapeljati v škarje rischiare lo scontro (nel sorpasso)

    3. andare, deviare, svoltare (con la macchina):
    zapeljati s parkirišča na cesto andare dal parcheggio sulla strada
    zapeljati naprej, nazaj andare avanti, fare marcia indietro
    zapeljati s ceste deviare dalla strada
    žarg. avt. zapeljati skozi rdečo luč passare col rosso, bucare un semaforo

    4. portare, condurre:
    zapeljati na sprehod, v kino portare qcn. a passeggio, al cinema

    5. pren. traviare, pervertire; indurre; ingannare:
    zapeljati koga h kraji indurre qcn. a rubare
    zapeljati koga v zmoto indurre qcn. in errore
    rel. zapeljati koga v greh indurre qcn. a peccare
    zapeljati koga s slabim zgledom traviare qcn. col cattivo esempio
    zapeljati koga na kriva pota sviare qcn. dalla retta via
    njen videz ga je zapeljal, da jo je imel za zdravo la credette sana, ingannato dall'aspetto esteriore

    6. sedurre:
    zapeljati koga z lepoto sedurre qcn. con la bellezza
    zapeljal jo je in potem zapustil la sedusse e poi abbandonò

    B) zapeljáti se (-péljem se) perf. refl. andare (con un mezzo di trasporto):
    zapeljati se z vlakom na morje andare al mare in treno
    pasti in se zapeljati po bregu navzdol cadere e scivolare giù per il pendio
  • zaséda (-e) f voj. agguato, imboscata; lov. appostamento; knjiž. insidia:
    prežati, biti v zasedi stare in agguato
    pripraviti zasedo tendere un agguato, un'imboscata
    pasti v zasedo cadere in un agguato
  • zêmlja f

    1. astr. terra, Terra:
    Zemlja kroži okoli Sonca la Terra gira attorno al Sole
    mati zemlja madre terra
    star kot zemlja vecchio come il mondo, il cucco, più vecchio di Matusalemme

    2. (površina planeta) terra:
    pasti na zemljo cadere a terra
    ležati na zemlji giacere per terra
    gola, poraščena zemlja terra brulla, terra coperta di verde

    3. (zmes zdrobljenih kamnin zemeljske skorje) terra, terreno:
    črna, ilovnata, peščena zemlja terra nera, argillosa, arenosa
    tla v koči so iz steptane zemlje il pavimento della capanna è di terra battuta
    gnojiti, kopati, preorati zemljo concimare, zappare, arare la terra

    4. (zemlja kot gospodarska dobrina) terra:
    imeti, kupiti, podedovati, prodati zemljo possedere, ereditare, vendere la terra
    zapuščati zemljo abbandonare le campagne
    živeti od zemlje vivere lavorando la terra
    navezanost na zemljo amore della terra, attaccamento alla terra
    orna, obdelana, plodna zemlja terra arabile, coltivata, fertile
    neobdelana, jalova zemlja terra incolta, sterile
    mastna, pusta zemlja terra grassa, magra

    5. knjiž. (kopno) terra; terraferma

    6. (planet kot življenjski prostor) terra:
    zapustiti zemljo abbandonare, lasciare questa terra

    7. (dežela, država) terra, paese:
    obiskati tuje zemlje visitare terre straniere, paesi stranieri
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    pren. ni vreden, da ga zemlja nosi non è degno di calcare la terra
    pren. nesrečen je, odkar zemljo tlači è iellato dalla nascita
    pren. denar moram dobiti, pa če ga iz zemlje izkopljem devo trovare questi maledetti soldi ad ogni costo
    pren. že dolgo je pod zemljo è morto molto tempo fa
    pren. spraviti koga pod zemljo mandare qcn. all'altro mondo; seppellire qcn.
    izravnati kaj z zemljo radere al suolo
    izbrisati kaj z lica, z obličja zemlje cancellare qcs. dalla faccia della terra
    bibl. biti sol zemlje essere il sale della terra
    pren. narediti komu pekel na zemlji rendere un inferno la vita di qcn.
    kleti, da se zemlja trese bestemmiare come un carrettiere
    sram ga je bilo, da bi se najraje v zemljo udrl avrebbe voluto sprofondare in terra dalla vergogna
    izginiti, kot bi se v zemljo udrl sparire come (si fosse) inghiottito dalla terra
    biti česa potreben kot suha zemlja dežja avere estremo bisogno di qcs.
    kem. redke zemlje terre rare
    voj. raketa zemlja-zrak missile terra-aria
  • zijálo (-a) n

    1. pejor. curiosone, impiccione, ficcanaso

    2. pren. (odprtina) apertura

    3. pejor. chiassone, fracassone, piazzaiolo
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    pasti, prodajati zijala curiosare
  • zmogljívost (-i) f

    1. capacità; facoltà; teh. potenza:
    duševna, telesna, umska zmogljivost facoltà spirituale, fisica, intellettuale
    kuhinja ima zmogljivost dvatisoč obrokov dnevno la cucina ha una capacità di duemila pasti giornalieri
    proizvodna zmogljivost capacità produttiva
    zmogljivost elektrarne potenza della centrale elettrica

    2. capacità; capienza:
    zmogljivost skladišča je tisoč kubičnih metrov il magazzino ha una capienza di mille metri cubi
    prenočitvene zmogljivosti hotela capacità ricettiva di un hotel

    3. (razpoložljiva sredstva, naprave za kako dejavnost) potenziale:
    gostinske, industrijske zmogljivosti potenziali alberghieri, industriali
  • znájti se (znájdem se) perf. refl.

    1. trovarsi, capitare:
    znajti se pred zaprtimi vrati trovarsi davanti a una porta chiusa
    znajti se v pasti trovarsi intrappolato

    2. orientarsi:
    zapleten položaj, v katerem se je težko znajti una situazione intricata in cui è difficile orientarsi

    3. raccapezzarsi, disimpegnarsi, arrangiarsi:
    znajdi se, kot veš in znaš arrangiati come meglio puoi
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    pren. znajti se na cesti, pred vrati essere licenziati, essere sfrattati
    pren. znajti se na stranskem tiru perdere la carica, venire silurati
  • zrèl (-éla -o) adj.

    1. maturo (tudi pren.); stagionato:
    zrelo sadje frutta matura
    kulturno zrel narod un popolo culturalmente maturo
    zrel sir formaggio stagionato

    2. maturo, tardo:
    zreli barok il tardo barocco
    zreli kapitalizem tardo capitalismo

    3. (ki je v srednjem obdobju življenja) maturo, fatto:
    zrela ženska donna fatta, matura
    biti v zrelih letih essere maturo di anni

    4. (ki kaže veliko modrost, premišljenost) sano, assennato; equilibrato:
    zreli nazori principi sani
    zrele misli considerazioni assennate, equilibrate

    5. (v povedni rabi v pomenu duševno in telesno sposoben za kaj) maturo, adatto, opportuno per:
    otrok še ni zrel za šolo il bambino non è ancora maturo per la scuola
    iron. ta je pa zrel, da mu je zaupal è stato proprio scemo a fidarsi di lui
    pren. je zrel za odstrel va silurato (perché non più in grado di svolgere funzioni direttive)
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    biti zrel za vešala essere degno del capestro
    gledati življenje z zrelimi očmi considerare la vita dall'alto con occhi esperti
    zadeva še ni zrela la cosa non è ancora giunta a maturazione
    biti zrel kot jagoda, kot tepka essere un furbo di tre cotte
    pasti v naročje kot zrel sad, kot zrela hruška piovere come la manna
    zrela deklica una donnina allegra
    kozm. zrela koža pelle, epidermide matura
    šalj. pog. zrela lepotička una bellezza matura
    agr. zrela zemlja terra ricca di humus
    spolno zrel sessualmente maturo
    agr. zrel gnoj burro nero
    zreli med miele stagionato
    med. zrel tvor ascesso
    zrel za trgatev vendemmiabile
    PREGOVORI:
    zrela hruška sama pade quando la pera è matura bisogna che caschi
  • zvíška adv.

    1. dall'alto:
    zviška pasti na tla cadere a terra dall'alto

    2. dall'alto (in basso); con superiorità, supponenza