Franja

Zadetki iskanja

  • Jánezek (-zka) m dem. od Janez (zlasti pren. ) bravo ragazzo; šalj. Pierino
    PREGOVORI:
    kar se Janezek nauči, to Janezek zna impara l'arte e mettila da parte
  • katerikóli (katera- katero-) pron. qualunque, qualsiasi; chiunque:
    udarec lahko pride od katerekoli strani il colpo può partire da qualunque parte
    kateregakoli bi doletela čast, naj jo sprejme a chiunque toccasse l'onore, lo accetti
  • kómičen (-čna -o) adj.

    1. comico:
    komična vloga parte comica
    komična opera opera buffa

    2. (smešen) comico, buffo, allegro, spassoso

    3. (šaljiv, humorističen) burlesco, umoristico
  • kontradiktóren (-rna -o) adj. (protisloven) contraddittorio
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    filoz. kontradiktorna pojma proposizioni contraddittorie
    (dvostranska) kontradiktorna sodba sentenza contraddittoria
    kontradiktorni postopek contraddittorio
    kontradiktorni stranki parti in causa, parte e controparte
  • kráj1 (-a) m

    1. luogo, località; posto; knjiž. sito:
    odročen kraj luogo fuori mano
    domači, rodni kraj luogo, suolo natio
    kraj bivanja (luogo di) residenza, domicilio
    letoviški, turistični kraj località turistica
    kopališki kraj località balneare

    2. (del zemeljske površine glede na gospodarsko usmerjenost, geografsko značilnost, podnebno značilnost, kakovost tal) zona, area; luogo:
    kmetijski, vinorodni kraj zona agricola, vinicola
    gorski, nižinski kraj zona montana, pianeggiante
    topli, hladni kraji zone calde, fredde
    močvirnat kraj zona paludosa

    3. (manjši del zemeljske površine sploh) luogo, posto, punto:
    težko dostopen kraj luogo di difficile accesso
    kraj nesreče, zločina luogo della disgrazia, del delitto
    spravil je ključ na varen kraj nascose le chiavi in luogo sicuro
    na kraju samem sul luogo stesso

    4. (s predlogom izraža največjo oddaljenost od središča, od začetka; začetek, konec; izraža visoko stopnjo) margine, bordo (della strada); principio, inizio; fine:
    stal je na kraju ceste se ne stava sul bordo della strada
    na kraju se soteska zoži da principio la gola si restringe
    dognati kaj do kraja capire, studiare qcs. fino in fondo, del tutto
    od kraja se mu je čudno zdelo da principio trovò strana la cosa
    avgust gre h kraju agosto sta per finire
    biti na kraju svojih moči essere allo stremo delle forze
    biti pri kraju essere alla fine
    dati kaj v kraj mettere qcs. da parte
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    delati, jesti vse od kraja fare, mangiare tutto indistintamente
    govoriti brez konca in kraja parlare e parlare, parlare prolissamente
    iti (s kom)
    h kraju essere al lumicino
    ne imeti ne konca ne kraja non finirla più
    niti na kraj pameti mi ne pride (da bi kaj takega storil) non mi passa neanche per l'anticamera del cervello
    postaviti stvari na pravi kraj mettere le cose al loro posto
    prehoditi svet od konca do kraja girare il mondo in lungo e in largo
    prihajati z vseh koncev in krajev venire da ogni dove
    priti komu do kraja convincere uno
    strah je na sredi votel, okrog kraja pa ga ni nič la paura è fatta di niente
    namembni kraj destinazione
    lingv. prislovno določilo kraja complemento di luogo
    rel. sveti kraji luoghi santi
  • krásno

    A) adv. magnificamente, stupendamente

    B) inter. bello; benissimo:
    krasno, jutri gremo bello, domani si parte
  • kúpček (-čka) m dem. od kup mucchietto, mucchio:
    ima že lep kupček denarja si è messo già da parte un bel gruzzoletto
    otr. podreti kupček ruttare, fare il ruttino
    evf. narediti kupček cacare
    kupček peska (ki ga morje oblikuje na obali) tombolo
  • largo

    A) agg. (m pl. -ghi)

    1. širok:
    la via è piuttosto larga ulica je precej široka
    essere di manica larga pren. ne dlakocepiti; biti širokosrčen
    a larghi tratti pren. na široko
    su larga scala pren. na veliko
    alla larga daleč, proč
    stare alla larga (da) izogibati se (koga, česa)
    prendere qcs. alla larga okolišiti

    2. odprt:
    vocale larga odprt samoglasnik

    3. pren. obilen, velik; ugoden:
    larga parte degli utili velik del dobička

    4. pren. širok, širokosrčen:
    uomo di idee larghe človek širokih nazorov

    B) avv.
    girare largo (da) izogibati se (koga, česa)

    C) inter.
    largo! prostor!
    fare largo (a) narediti prostor, umakniti se
    largo ai giovani! prostor mladim! naprej mladi!

    Č) m

    1. širina, širokost; prostranost:
    in lungo e in largo vsepovsod
    farsi largo utreti si pot; pren. biti uspešen, naglo napredovati

    2. odprto morje:
    prendere il largo odpluti na odprto morje; pren. popihati jo
    tenersi al largo (da) izogibati se (koga, česa)

    3. trg (na križišču ulic)

    4. glasba largo
  • lastnínski (-a -o) adj. di, della proprietà:
    lastninska pravica diritto di proprietà
    lastninska tožba querela di proprietà
    lastninski delež parte spettante
    lastninsko pravo diritto di proprietà
  • leone m (f -essa)

    1. zool. lev (Felis leo):
    battersi da leone, come un leone boriti se kot lev
    febbre da leone pren. konjska mrzlica
    farsi la parte del leone pren. prilastiti si levji delež

    2. pren. silak, srčen mož

    3. astr. lev
  • leso agg. prizadet, poškodovan:
    parte lesa pravo oškodovana stran
    delitto di lesa maestà razžaljenje veličanstva; veleizdaja
  • léto1 (-a) n

    1. anno:
    leto ima 365 dni l'anno ha 365 giorni
    lansko, letošnje leto l'anno scorso, quest'anno
    preteklo leto, prihodnje leto l'anno passato, l'anno prossimo
    astronomsko, lunino, navadno, novo, prestopno, zvezdno leto anno solare, lunare, comune, nuovo, bisestile, siderale
    star. v letu Gospodovem l'anno del Signore
    dogodek leta l'avvenimento dell'anno
    lansko leto (lani) l'anno scorso
    to leto (letos) quest'anno
    vsako leto ogni anno
    1. maja tega leta il primo maggio (del) corrente anno

    2. (ta čas glede na kako značilnost) anno:
    geofizikalno leto anno geofisico
    Mozartovo leto anno mozartiano
    olimpijsko leto anno olimpico, delle Olimpiadi

    3. (čas dvanajstih mesecev z drugačnim stalnim začetkom) anno, stagione:
    lovsko leto stagione della caccia, venatoria
    kitajsko, muslimansko leto anno cinese, musulmano
    šolsko leto anno scolastico
    študijsko leto anno accademico

    4. (s števnikom čas 12 mesecev) anno; primavera:
    že tretje leto poteka, odkar ga ni sono tre anni che è andato via
    deset let zapora dieci anni di prigione
    otrok ima, je star dve leti il bambino ha due anni
    ženska pri sedemdesetih letih una donna sulla settantina
    mladini do 16. leta vstop prepovedan vietato l'ingresso ai minori di 16 anni

    5. (omejeno trajanje v življenju) anno:
    otroška, mladostna, zrela leta gli anni dell'infanzia, gli anni giovanili, della maturità
    leta krize, vojna leta gli anni della crisi, della guerra
    kriza tridesetih let la crisi degli anni trenta

    6. (letnik študija) anno:
    tretje leto filozofije il terzo anno di filosofia
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    star. pisalo se je leto 1848 correva l'anno 1848
    on skriva leta, njemu se leta ne poznajo porta benissimo gli anni
    leto na leto, leto za letom, iz leta v leto anno dopo anno, di anno in anno
    pren. leto in dan mai; sempre
    pred leti anni fa, una volta
    biti v letih essere anziano, essere avanti negli anni; avere molte primavere
    šalj. Abrahamova leta i cinquanta
    šalj. ne videti koga sedem hrvaških, laških let non aver visto uno un sacco di tempo
    biti v cvetu let essere nel fiore degli anni
    pren. sedem debelih, suhih let gli anni delle vacche grasse, delle vacche magre
    imeti že sedemdeset let na grbi avere già settant'anni sul groppone, aver superato la settantina
    gospodarsko (poslovno)
    leto anno finanziario
    proračunsko leto esercizio finanziario
    fiz. svetlobno leto anno luce
    rel. sveto leto anno santo
    prestopno leto anno bisestile
    PREGOVORI:
    čez sedem let vse prav pride impara l'arte e mettila da parte
  • lévji (-a -e) adj. di, del leone, da leone; dei leoni; leonino:
    levja griva criniera, chioma leonina
    levja kletka gabbia dei leoni
    levji pogum coraggio da leone
    opraviti levji del posla fare il grosso del lavoro
    pograbiti levji delež farsi la parte del leone
    siliti v levje žrelo, v levji brlog affrontare il leone nella sua tana
    šport. levji skok salto del leone
    pren. osel v levji koži asino travestito da leone
    zool. levja opica leontocebo (Leontocebus leoninus)
  • madre

    A) f

    1. mati:
    divenire madre zanositi; roditi
    per parte di madre po materini strani
    succhiare qcs. col latte della madre pren. vsrkati kaj z materinim mlekom
    fare da madre a qcn. biti komu mati

    2. relig. sestra:
    madre superiora prednica

    3. pren. mati; vir, vzrok

    4. matrica

    5.
    dura madre anat. trda možganska opna
    pia madre mehka možganska opna

    B) agg.

    1.
    lavoratrice madre mati delavka

    2.
    idea madre pren. osnovna ideja, vodilna misel
    lingua madre (madrelingua) materni jezik
    casa madre relig. matična hiša
    regina madre kraljica mati
    scena madre gled. ključni prizor
  • maggiore

    A) agg.

    1. večji, višji:
    il maggiore največji, najvišji
    la maggiore parte večji del, večina
    andare per la maggiore pren. imeti velik uspeh, biti zelo uspešen
    do maggiore glasba C-dur

    2. pomembnejši, najpomembnejši:
    opere maggiori lit. pomembnejša dela

    3. voj.
    caporal maggiore vodnik
    sergente maggiore narednik
    stato maggiore generalštab

    4. starejši:
    sorella maggiore starejša sestra
    maggiore età polnoletnost

    B) m

    1. starejši; hierarhično višji

    2. voj. major

    3.
    i maggiori pl. očetje; dedi; predniki
  • máterin (-a -o) adj. materno; di, della madre:
    materine prsi poppa
    materin obraz volto materno
    biti v sorodu po materini strani essere imparentato in linea materna, per parte di madre
    materin jezik lingua materna, madrelingua
    držati se materinega krila essere attaccato alle gonnelle della madre
    kaj dobiti že z materinim mlekom acquisire, succhiare qcs. col latte materno
    bot. materina dušica timo, serpillo (Thymus)
    materino znamenje macchia epatica
    bot. materina trava partenio (Chrysanthemum partenium)
    materino ime in priimek maternità
  • mettere*

    A) v. tr. (pres. metto)

    1. dati, dajati; postaviti, postavljati; položiti, polagati; spraviti, spravljati:
    mettere i libri nella libreria spraviti knjige v knjižno omaro
    guarda dove metti i piedi pazi, kako hodiš!
    mettere la chiave nella toppa dati ključ v ključavnico
    mettere qcn. dentro koga zapreti
    mettere nel sacco pren. prevarati
    mettere allegria razveseliti
    mettere paura prestrašiti
    mettere male izzvati razdor
    mettere una pulce nell'orecchio di qcn. v kom zbuditi sum
    mettere insieme združiti
    mettere la luce elettrica, il gas pog. napeljati elektriko, plin

    2. posvetiti, posvečati:
    mettere tutte le proprie energie posvetiti vse svoje sile
    mettercela tutta prizadevati si z vsemi silami

    3. potrebovati, porabiti:
    per arrivare a destinazione la lettera ci ha messo dieci giorni pismo je potrebovalo deset dni, da je prišlo do naslovnika

    4. obleči, oblačiti; obuti:
    mettere il cappotto obleči plašč
    mettere le scarpe obuti čevlje

    5. dajati (iz sebe):
    mettere lamenti ječati
    mettere radice pognati korenine (tudi pren.);
    mettere cervello, giudizio spametovati se
    mettere le ali pren. naglo napredovati

    6. dopustiti, dopuščati; predpostaviti, predpostavljati:
    mettiamo il caso che denimo, da

    7. naložiti, nalagati:
    mettere una tassa naložiti davek

    8. spraviti, spravljati (v):
    mettere in latino prevesti v latinščino
    mettere un testo in musica uglasbiti besedilo
    mettere in versi dati v verze

    9. (v zvezah s samostalniki in predlogom a)
    mettere agli atti dati ad akta
    mettere al bando izgnati
    mettere a confronto primerjati
    mettere al corrente obvestiti
    a ferro e fuoco opustošiti
    mettere a fuoco foto izostriti (tudi pren.);
    mettere al mondo roditi
    mettere a morte usmrtiti
    mettere a nudo odkriti, razgaliti
    mettere a parte vključiti
    mettere alla prova preizkusiti
    mettere a segno natančno zadeti
    mettere a tacere utišati
    mettere a terra elektr. ozemljiti
    mettere ai voti una proposta dati predlog na glasovanje

    10. (v zvezah s samostalniki in predlogom in)
    mettere in atto izvesti, udejanjiti, realizirati
    mettere in cantiere začeti izgradnjo; pren. začeti
    mettere in chiaro razčistiti
    mettere in croce križati; pren., mučiti
    mettere in fuga pognati v beg
    mettere in giro razširiti
    mettere in non cale zanemariti, zanemarjati
    mettere in vendita dati v prodajo

    B) v. intr. zliti, zlivati se; peljati:
    il fiume mette nel mare reka se izliva v morje
    il sentiero mette nei campi steza pelje na polja

    C) ➞ mettersi v. rifl. (pres. mi metto)

    1.
    mettersi a tavola sesti za mizo
    mettersi a letto leči
    mettersi in cammino kreniti
    mettersi in piedi vstati
    mettersi nei pasticci pren. zaiti v težave

    2. obleči, oblačiti (se):
    mettersi in abito da sera obleči večerno obleko

    3. združiti se:
    mettersi in società con qcn. združiti se s kom

    4. kazati, pokazati (se):
    si mette bene, si mette male dobro, slabo kaže

    5. (s predlogom a + nedoločnikom) začeti, začenjati; lotiti, lotevati se:
    mettersi a giocare začeti igrati
    mettersi a studiare začeti študirati
  • modēstia f

    1. skromnost:
    falsa modestia lažna skromnost
    modestia a parte šalj. skromnost na stran
    non peccare di modestia biti prevzeten, domišljav

    2. sramežljivost, spodobnost
  • mój (-a -e)

    A) adj.

    1. mio:
    moja hiša la mia casa
    moje mnenje il mio parere
    moja domovina la mia patria
    moj nasvet il mio consiglio
    pog. ona ni moj tip non è il mio tipo

    2. pog. (izraža povezanost z govorečim) mio:
    moj vlak odhaja ob šestih il mio treno parte alle sei

    3. (izraža čustven odnos) mio:
    sin moj figlio mio
    moj gospod mio signore

    4. (v medmetni rabi izraža podkrepitev trditve, strah, obup) mio:
    pri moji duši in fede mia
    moj Bog, kakšen pa si Dio mio, come sei conciato!
    v mojih časih je bilo drugače ai miei tempi era diverso
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    ali si kaj moj? mi vuoi bene?
    on ne loči, kaj je moje, kaj je tvoje non distingue ciò che è mio da ciò che è tuo
    otrok ima moje oči il bambino ha i miei occhi

    B) moj (-a -e) m, f, n
    moj je danes v službi mio marito oggi lavora
    mojim je dekle všeč alla mia famiglia la ragazza piace
    moja bo obveljala sarà come ho detto io
    pog. po mojem secondo me
  • napréj

    A) adv.

    1. avanti, in avanti, innanzi:
    nagniti se naprej chinarsi avanti
    stopiti naprej fare un passo avanti
    pog. biti naprej v čem essere avanti in qcs.

    2. prima, in anticipo:
    del zneska se plača naprej parte della somma si paga in anticipo

    3. (izraža nadaljevanje prejšnjega dogajanja)
    obrne se in spi naprej si volta e continua a dormire
    države se še naprej oborožujejo i paesi continuano ad armarsi

    4. iti, priti naprej pog. progredire:
    znanost gre hitro naprej la scienza progredisce rapidamente

    5.
    od danes naprej da oggi in poi
    od konca vojne naprej dal dopoguerra in poi
    dati, poslati pročilo, prošnjo naprej presentare, inviare la relazione, la domanda
    prodati naprej rivendere
    take primere bo zdravnik dal naprej sodišču casi del genere saranno dal medico deferiti al tribunale
    žarg. šol. iti naprej (izdelati razred) essere promossi; (obravnavati novo snov) andare avanti (con la materia)
    ura gre naprej l'orologio anticipa
    misliti naprej guardare, pensare al futuro
    kar naprej in naprej nadlegovati koga non fare che molestare uno
    pog. nesti naprej denunciare; soffiare
    muz. peti naprej cantare il canto principale
    pomagati si naprej arrangiarsi
    zmeraj riniti naprej voler essere sempre i primi
    ne vedeti ne naprej ne nazaj non saper che pesci pigliare
    storiti velik korak naprej fare un grande passo in avanti
    pren. iz hiše iti z nogami naprej uscire di casa morto, cadavere
    in tako naprej e così via

    B) inter. avanti:
    'Z dovoljenjem?!' 'Naprej!' 'Permesso?' 'Avanti'
    voj. četa, naprej, marš! compagnia, avanti marsc'!
    polit. Naprej Italija Forza Italia